26. 1. 2024 | Mladina 4 | Pisma bralcev
Pravica do višje plače
Sodniki imajo na vsak način prenizke plače s primerljivimi kategorijami, vendar pa se ob njihovi stavki pojavlja cela vrsta odprtih vprašanj. Na nekatere od njih je opozoril N’toko v svoji kolumni, na katero se nanaša ta prispevek. Sodniki so višje plače zahtevali že enkrat prej. Takrat so obljubili, da bodo odpravili sodne zaostanke, če jim vlada poviša plače. Plače so jim bile povišane, zaostanki pa, razen statistično, niso bili odpravljeni. Dokaz temu so tudi zastaranja odmevnih kazenskih primerov. Sedaj sodniki ničesar več ne obljubljajo. Obrnili so se na ustavno sodišče, to pa je naložilo vladi, da plače sodnikov uskladi do 3. januarja. Vlada tega ni storila in sodniki so se odločili za stavko. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj sodniki tega niso storili že prej, npr. v času Janševih vlad. Takrat so mirno gledali, kako skupina državljanov vzklika proti krivosodju. Zakaj so leta trpeli, da je zadeva postala sistemski problem? Zakaj so mirno gledali, kako si drugi veji oblasti, ki imata dejansko moč pri odločanju o tem vprašanju, zvišujeta in usklajujeta svoje plače? Kdo so bili ti ministri za pravosodje, ki so bili v vladah zadolženi za sodstvo? So sodniki kdaj nastopili proti komu od njih? Za svojega ministra so sprejeli matematika in človeka, ki je namesto v njihovo korist deloval v korist tuje države in bil za to svoje ravnanje s strani te države tudi nagrajen s častnim naslovom. Bi to isto storili tudi zdravniki?
Naslednje vprašanje je, zakaj sodniki te ustavne odločbe sedaj, ko jo imajo, ne izvršujejo s pravnimi sredstvi. Zakaj rušijo Golobovo vlado sedaj v najbolj občutljivem trenutku, ko so se nanj z vso silo spravili zdravniki in zobozdravniki z namenom dokončno uničiti javni zdravstveni sistem. Bo Golobova vlada padla in bo prišlo do prevlade skrajno desne konservativne opcije, ne zaradi stavke avtoprevoznikov (spomnimo se padca Allendejeve vlade in posledic), temveč zaradi stavke dveh privilegiranih intelektualnih slojev. Vsekakor gre v obeh primerih za politični manever. Nisem pristaš teorij zarote, vendar vse nekako čudno sovpada.
In kaj se pravzaprav dogaja? Sodniki, ki po zakonu ne smejo stavkati, svojo stavko poimenujejo protest. Delavci skušajo s stavko prisiliti delodajalca v izpolnitev svojih zahtev s tem, da mu z nedelom v produkcijskem procesu prizadenejo materialno škodo. Stavka je izraz razrednega boja, tu pa stavka ena veja oblasti proti drugi veji oblasti.
In koga prizadenejo sodniki s svojo sicer prepovedano stavko in v čem se ta njihova stavka razlikuje od stavke zdravnikov. V ničemer, oboji se borijo izključno za svoje plače, ne za izboljšanje delovnih pogojev in za plače drugih slabo plačanih delavcev v dejavnosti, ne za dobrobit strank in pacientov ter za zmanjšanje zaostankov ali čakalnih vrst. Svoje zahteve uveljavljajo preko hrbta državljanov in na njihovo škodo. Dva privilegirana sloja se izživljata v škodo najrevnejših državljanov. Sodni postopki zoper tiste, ki to zmorejo, s pomočjo dobro plačanih odvetnikov zastarajo ali se zaradi (pre)visokih taks sploh ne začnejo in bogati ter privilegirani sloji (med njimi npr. predsednik države) poiščejo zdravniško pomoč v tujini ali plačajo SP zdravnikom za takojšnjo obravnavo. Če plačaš zavarovalnici za njihovo brezsramno ponudbo za zavarovanje za obravnavo pri zdravnikih »preko vrste« ali neposredno SP zdravniku, velikokrat celo istemu zdravniku, ki te v javnem zdravstvu pusti čakati pol leta, leto ali več, si ob njihovi »preobremenjenosti« takoj na vrsti. Zdravnikov je torej dovolj, le denarja za zadovoljitev njihovega pohlepa je premalo. Tako eni kot drugi, sodniki in zdravniki, grozijo z zaostrovanjem stavke. Posledično to pomeni povečevanje sodnih zaostankov in podaljševanje čakalnih vrst, kar se je deloma sicer že zgodilo. Sodniki in zdravniki so za to osebno odgovorni. Noben populistični program »Herkules« ali »Lukenda« tega dolgoročno ne bo popravil. To se lahko popravi zgolj in samo z zmanjševanjem pravic. Škoda je že storjena in se zgolj še povečuje. Se sodniki in zdravniki tega zavedajo? V sodstvu je bila že ukinjena revizija kot redno pravno sredstvo in povečane so bile sodne takse. Kaj sledi? Pojavlja se nova ideja za rušenje obstoječega pravnega sistema, temelječega in delujočega na rimskem pravu in sicer amerikanizacija sistema s sodniškim pravom kot pravnim virom. Še ena avantura, podobna kot tista z zemljiško knjigo. Vse tovrstne ideje in prevrati so zgolj boj za oblast in privilegije.
Oboji, tako zdravniki kot sodniki so zavezani etiki, katere bistveni element je, da so vedno in vseskozi brezpogojno dolžni ščititi in pomagati posameznikom tako pri ohranjanju zdravja kot pri uresničevanju njihovih pravic pred sodišči. In ni višina plače tista, ki zagotavlja neodvisnost sodstva, temveč je to zavezanost k poštenju in etiki. Obe stavki pa nas prepričujeta o nasprotnem.
In kaj sledi? Stavke so pričele napovedovati upravne enote. Se približujemo Allendejevemu scenariju ali gre zgolj za povračilni udarec Janeza Janše? Vsekakor nič dobrega za državo in državljane.
Glavni članek
Komentar / Pravica do višje plače
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.