(Stari) oglasi ostajajo

»Panoji ob cestah na kmetijskih zemljiščih. Vse to bo tudi ostalo? Torej 35. člen zakona o urejanju prostora ni uredil ničesar,« zadnje tedne opozarjajo v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki na družbenih omrežjih opozarja na (vizualno) onesnaževanje slovenske krajine s panoji, polepljenimi z oglasi.

S 1. januarjem je namreč začel veljati 35. člen zakona o urejanju prostora, to je zakona, ki je bil sprejet pod Janševo vlado decembra 2021 in se je začel uporabljati junija 2022, omenjeni 35. člen pa januarja letos. Člen govori o omejitvah pri oglaševanju zunaj poselitvenih območij: »V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča in niso v poselitvenih območjih, je ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.« A čeprav je uveljavitev tega člena pri nasprotnikih kazilcev slovenske krajine zbudila upanje, da bo sledila odstranitev jumbo plakatov, se to, kot kaže, ne bo zgodilo.

Že predlog zakona, ki ga je sredi leta 2021 vložila prejšnja vlada – prvopodpisani je bil takratni okoljski minister Andrej Vizjak – je v razlagi 35. člena določal, da se prepoved nanaša le na postavljanje novih »trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje«, že postavljeni objekti pa bodo v prostoru ostali. »Njihova odstranitev z zakonom ni zahtevana ali predpisana,« je navajala razlaga predloga člena.

In kako zdaj pristojne inšpekcije izvajajo novi zakon? Kaj odstranjujejo? Nič še, kot so odgovorili iz mestnih občin Ptuj in Ljubljana ter iz medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, na podlagi novega člena še niso ukrepali. So pa, enotno in brez dvoma, pojasnili, da bodo lahko na zemljiščih ostali vsi objekti, ki so tam že stali pred 1. januarjem letos, če so bili postavljeni v skladu s predpisi in pravili, veljavnimi v času njihove postavitve. Tako razlago člena je pristojnim inšpekcijam podalo ministrstvo za naravne vire in prostor.

Kakšnega »očiščenja krajine« nedavno uveljavljeni člen zakona o urejanju prostora torej ne bo prinesel. Vprašanje je le, kako učinkovito bo preprečeval nove in dodatne postavitve jumbo plakatov.

In kako naj bi inšpektorji zaznali nov oglaševalski objekt? »Ali je oglaševalski objekt postavljen na novo ali že od prej, ugotavljamo najprej na podlagi osebnih zaznav pooblaščenih oseb ali ob pomoči spletnih aplikacij in orodij,« pravi Tomaž Dolar, vodja skupne medobčinske uprave Radovljice, Škofje Loke, Medvod in Naklega. Inšpektorji si pomagajo z informacijami prijaviteljev, fotografskim materialom in vpogledom v ortofoto posnetke. Mestna občina Ljubljana pa navaja, da ima z izvajalci oglaševanja že od leta 2007 sklenjene pogodbe, ki urejajo pogoje oglaševanja na javnih površinah na območju MOL na posameznih objektih in napravah za oglaševanje ter način plačila takse: »Pogodbe se od leta 2007 niso spreminjale in posledično iz tega naslova niso bili postavljeni novi oglaševalski objekti oziroma nova oglaševalska mesta.«

Upanje, da bo katerakoli politika pripravljena žrtvovati jumbo plakate in jih odstraniti iz krajine, je torej precej jalovo, še posebej, če pomislimo, katere glave in njih enostavčne krilatice nas vsaj vsaka štiri leta nagovarjajo ob cestah s formatov 4 x 3 metre pa vse do giga formatov 16 x 5 metrov.

Stranka SDS, pod katero je nastal veljavni zakon o urejanju prostora, je v zadnji predvolilni kampanji za državnozborske volitve aprila 2022 skupno porabila malo več kot 662 tisoč evrov, od tega je kar tretjino, 220 tisoč evrov, namenila za »oblikovanje, tiskanje, razobešanje in odstranjevanje plakatov«, Golobova Svoboda je, recimo, za predvolilno kampanjo porabila 408 tisoč evrov, zgolj oglasi so jo stali dobrih 101 tisoč evrov.