Sveče za Gazo

Težko sprejemam in doživljam to kruto obdobje novih »vrednot«. V oltar postavljamo svobodo izražanja in zaradi nje je vse dovoljeno: žalitve, širjenje sovraštva ter laži, vojno hujskaštvo, spreminjanje sedanjosti in potvarjanje preteklosti. Naša desnica na vsak način hoče rehabilitirati domobranstvo in izdajalce – še »nacionalka« dopušča zlorabljanje trpljenja ljudi (pričevalcev) v te namene -, čeprav se sodelovanje z okupatorjem da samo razložiti in razumeti. Kar naenkrat bi radi prišli iz nacifašističnega zavezništva na »pravo strani zgodovine«, partizane kar počez označujejo za zločince - tudi narodnega heroja Franca Rozmana - za alibi pa izrabljajo povojne poboje. Zločin zmagovalcev bi radi »prekvalificirali« v genocidno dejanje, pravega genocida v Gazi pa nočejo videti. Ko nekritično podpirajo izraelske voditelje, so spet na napačni strani zgodovine, a žal niso edini. Ne pri nas, ne v EU in ne na svetu. In tolikokrat dana obljuba »nikoli več« ni uresničena.

V živo spremljam pisanje zgodovine za bodoče rodove - če bodo sploh še obstajali – in prepletanje različnih dejavnikov v njem: prizadevanje izraelskih verskih nacionalistov, da bi z dolgoletnim zatiranjem in pobijanjem Palestincev zasedli celotno palestinsko ozemlje, ki jim ga je »bog obljubil« v Stari zavezi, do sedanjega genocida v Gazi, holokavst pa zlorabljajo za permanentno opravičilo; težnje in agresijo ZDA za ohranjanje hegemonije in posledično podporo nastanka Velikega Izraela, tudi s pošiljanjem orožja; nerazumljivo evropsko podložništvo ZDA, s katerim drago plačujemo njen militarizem in ceno za ukrajinsko vojno, na svoje interese pa pozabljamo; nekritično podporo Izraela zaradi zgodovinske krivde (holokavsta) predsednice evropske komisije von Der Leyen in nemških (ter nekaterih drugih) voditeljev , ki se očitno ne zavedajo, da bodo sokrivi še za novi genocid; edino aktivno pomoč Palestincem jemenskih Hutijev.

JAR, vsa čast ji, je zaradi lastnih izkušenj z apartheidom (manj intenzivnim kot je v Gazi) obtožila Izrael za genocid na meddržavnem sodišču v Haagu. To pa je odločilo, da za to res obstaja sum (saj ni moglo drugače), odredilo nujne ukrepe za preprečitev genocidnih dejanj, ni pa izreklo najpomembnejše zahteve, da mora Izrael takoj prekiniti vojaške operacije v Gazi. Samo opazujem lahko, kako hvalijo odločitev sodišča in si perejo vest vsi, ki so si do zdaj lajšali občutke krivde s humanitarno pomočjo in še zdaj ne upajo, tudi naša Fajonova ne, niti zašepetati besede genocid. Domišljajo si, da so s tem na pravi strani zgodovine. Verjetno si to domišlja tudi teh 17 sodnikov, a so se samo skrili za svojo večino, ki je z odločitvijo v resnici dovolila, da bodo Palestince, samo malo bolj previdno, morili naprej.

V tem krutem obdobju smo ubili človečnost.