Izjava Pedagoškega inštituta ob združevanju ljubljanskih vrtcev

Na Pedagoškem inštitutu, kjer se ukvarjamo tudi s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih, z zaskrbljenostjo spremljamo informacije o nameri reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana. Spornih se nam namreč zdi kar nekaj vidikov zagotavljanja kakovosti. Eden od kazalnikov kakovostnega vrtca je zmožnost, da se odziva na potrebe otrok, družin in zaposlenih. Ker predlog predvideva, da ravnatelj ne bo več poslovodeči organ, nas skrbi, da bi bila vrtcu (posamezni organizacijski enoti zavoda), ob poenotenju procesov delovanja v novo ustanovljenem zavodu, odvzeta moč samostojnega, hitrega in učinkovitega odzivanja na zaznane potrebe.

V okviru predlagane reorganizacije bi bila ravnateljem odvzeta tudi avtonomija odločanja glede razporejanja finančnih sredstev, kar ima neposreden vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, npr. posamezni vrtec ne bo več mogel razporejati sredstev za profesionalni razvoj zaposlenih v skladu z zaznanimi potrebami.

Skrbi nas tudi ozek krog odločevalcev, saj bi npr. svet novoustanovljenega zavoda štel 11 članov: 5 predstavnikov delavcev zavoda, 3 predstavnike staršev in 3 predstavnike ustanovitelja. S tem v svetu novoustanovljenega zavoda večina vrtcev ne bi imela niti svojega predstavnika delavcev, niti staršev. To je lahko strokovno nevarno, ker v odločanje ne bi bili vključeni predstavniki vseh posameznih organizacijskih enot zavoda.

Predlagatelj MOL se sklicuje na povečanje učinkovitosti. Učinkovitost pomeni uporabo najmanjše količine vložkov za proizvodnjo največje količine rezultatov, medtem ko kakovost pomeni izpolnjevanje ali preseganje pričakovanj strank in zainteresiranih strani. Če želimo biti učinkoviti v neki dejavnosti, še ne pomeni, da bomo pri tem tudi kakovostni.

Države in ustanovitelji se običajno osredotočajo na vidike strukturne in ne procesne kakovosti vrtcev. Razmerje med vzgojitelji in otroki se pogosto uporablja kot kazalnik v standardih kakovosti predšolske vzgoje in izobraževanja. Pomembno je vlagati v strukturno kakovost, saj je določena raven strukturne kakovosti potrebna za kakovost procesa. Vendar pa strukturna kakovost ne zadostuje za zagotavljanje kakovosti procesa. Obenem pa lahko kakovosten pedagoški proces izvajajo samo avtonomni vrtci in strokovni delavci, ki lahko samostojno upravljajo vrtce oziroma dejavnost in se odzivajo na konkretne, trenutne potrebe otrok in družin.

Glede na to, da je MVI v preteklosti poudarilo, „da veljavna zakonodaja ne podpira in ne omogoča združevanja vrtcev, ki izpolnjujejo pogoje za delovanje v statusu samostojnih javnih zavodov in delujejo kot samostojni javni zavodi, v en sam zavod,“ od MVI pričakujemo, da bo sledilo trenutni zakonodaji in tak poskus združevanja, zlasti iz razloga vprašanja zagotavljanja kakovosti procesa, zavrnilo.