Muzej fojb 

Italijanska vlada je odobrila odprtje muzeja na spomin fojb, a z zgodovinsko resnico se še niso soočili

Italijanska vlada je v sredo odobrila predlog zakona, ki odpira pot ustanovitvi muzeja spomina na fojbe v Rimu. Pobudnik zakona, kulturni minister Gennaro Sangiuliano, želi z njim "ohranjaniti spomin na poboje in izseljevanje Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni". To je predstavil kot zgodovinsko dolžnost.

Cilj muzeja je "ohranjati in obnavljati spomin na tragedijo Italijanov in vseh žrtev fojb ter eksodusa Istranov, Rečanov in Dalmatincev z njihovih domov". Sangiuliano je po seji vlade poudaril, da so te tragedije "ključni del italijanske zgodovine" in da morajo "nove generacije to poznati in razumeti".

Vlada premierke Giorgie Meloni je za ustanovitev muzeja fojb, ki naj bi se nahajal v bližini rimskega trga Piazza del Popolo, do leta 2026 predvidela osem milijonov evrov finančnih sredstev.

V Primorske dnevniku pišejo, da je bila odločitev o muzeju fojb pozdravljena s strani večine politikov vladne koalicije. Ta korak sledi odločitvi iz leta 2004, ko je bil ustanovljen dan spomina, ki se ga obeležuje 10. februarja, v spomin na podpis pariške mirovne pogodbe leta 1947. Glavna spominska slovesnost vsako leto poteka pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu.

Italijanski nacionalisti javnost zavajajo o tisočih pobitih Italijanih, medtem ko zavezniki in angleški raziskovalci v svojih poročilih omenjajo 150 žrtev, ki naj bi bili nemški vojaki in en civilist. Leta 2000 je bilo objavljeno poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki je celovito raziskala zgodovinske odnose med obema narodoma v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja.

Zgodovinar Jože Pirjevec je leta 2009 izdal knjigo z naslovom "Foibe, Una storia d'Italia" (Fojbe, italijanska zgodba). Avtorji, med katerimi so poleg Pirjevca še slovenski zgodovinarja Gorazd Bajec in Nevenka Troha, Hrvat Darko Dukovski ter Giud Franzinetti, predstavljajo drugačno perspektivo dogodkov, ki prav tako postavlja trditve italijanskih nacionalistov na laž.

Prve istrske fojbe leta 1943 naj bi zahtevale približno 400 žrtev, po Pirjevcu pa so bile predvsem posledica maščevanja domačega prebivalstva nad prejšnjimi fašističnimi oblastmi. Po nadaljnjih raziskavah naj bi po 1. maju 1945 v fojbah izgubilo življenje okoli 2300 ljudi, pri čemer so vzroki v povojnem kaosu, maščevanju nad pripadniki fašističnih skupin ter ukrepih jugoslovanskih oblasti za konsolidacijo svoje oblasti. Kljub temu Pirjevec poudarja, da ne gre za etnično čiščenje.

V zadnjem času sen a italijanski skrajni desnici krepijo prizadevanja za še odmevnejše obeleževanje tega dneva, s septembrskim odlokom italijanske vlade o ustanovitvi posebnega koordinacijskega odbora. Ta bo odgovoren za načrtovanje in izvajanje različnih pobud ter slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe, v sodelovanju z združenji, državno upravo in civilno družbo.

Lani je bila sprejeta tudi novela zakona o dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni, ki ima namen razširiti zavedanje med mladimi Italijani o povojnih pobojih in izseljevanju. Kljub temu pa v zakonu še vedno ni širšega zgodovinskega konteksta, ki bi vključeval fašizem, Slovence in Hrvate.

Filozof in profesor Jernej Šček je v nedavni oddaji Intervju na TV Slovenija poudaril, da je treba razumevanje dogajanja v fojbah postaviti v širši zgodovinski kontekst, pred in po teh dogodkih. Opozoril je na to, da italijanska obeležitev žrtev fojb 10. februarja pomeni prikrivanje zgodovinskih dejstev s subjektivnim spominom. Šček  je izpostavil, kako težko je gledati na zgodovino objektivno, saj se pogosto osredotočamo le na lastne izkušnje, kar ustvarja izključujoč pogled na druge. "Ne zmoremo več pogledati na zgodovino prek svojih oči, ampak gledamo nanjo samo preko tistega, kar sem jaz, moja družina, moja skupnost, moj narod doživel, kar je po definiciji izključujoče proti komu drugemu," je pridal Šček.

WMTlzJf_kBQ