Korak na desno

Potem ko je NSi objavljala propagandne posnetke, opremljene z geslom »Drv ne damo«, potem ko se je pred skladovnico drv slikal Janez Janša, potem ko so se v političnem prostoru pojavile grožnje z referendumom, se je predsednik vlade Robert Golob odločil, da bo stopil korak nazaj. V ponedeljek je v parlamentu napovedal, da bo koalicija spremenila zakonski predlog, ki je predvideval prepoved vgradnje peči na trda goriva v nove stavbe v strnjenih naseljih. Ta člen naj bi odpravila.

Izvirni predlog je bil pričakovan. Gorenje lesa, četudi naj bi bil nevtralen vir ogrevanja, povzroča zdravju škodljive izpuste, še posebej to velja v neprevetrenih kotlinah, kakršna je Ljubljanska kotlina.

Kaj se je torej zgodilo? V parlamentu je Golob najprej povedal, da se večina slovenskih gospodinjstev menda še vedno greje z lesno biomaso, in dodal, da se predlog zakona teh gospodinjstev sploh ni dotikal. Kar je res. Težava naj bi bila le v približno 500 novogradnjah na leto, ki za primarni vir ogrevanja uporabljajo lesno biomaso. »Na eni strani govorimo o problemu 430 tisoč kurišč, ki s PM-delci onesnažujejo naša pljuča, na drugi strani pa o 500 novogradnjah,« je pojasnjeval v parlamentu. »Zakaj sem izpostavil teh 500 novogradenj? Zato, ker verjamem, da to ni problem. Da je glavni problem v tem, kako bomo 430 tisoč večinoma zastarelih kurilnih naprav prekvalificirali, zamenjali z novimi sodobnimi kotli. To je glavna stvar, ki jo mora pripeljati energetski zakon. V tem duhu napovem, da smo pripravljeni prisluhniti predlogu … Ker si ne želimo zmede, želimo, da je sporočilo zelo jasno, da pripravimo amandma, kjer bomo novogradnje umaknili.« Golob torej po novem vztraja pri mnenju, naj ljudje, če tako želijo, za ogrevanje še vedno uporabljajo lesno biomaso, to lahko počno tudi v novih hišah, država pa naj bi jih s povečanimi subvencijami spodbudila, da si namesto starih naprav vgradijo nove, do okolja prijaznejše. Tako je vlada v torek sklenila vrednost projekta zamenjave starih kurilnih naprav z novimi povečati za 79,5 milijona na skupaj 194,85 milijona evrov. Z dodatnimi sredstvi naj bi subvencionirali 4800 novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk.

»Ta sprememba zakona bo zelo draga, ne zaradi napovedanih subvencij za nove peči na trda goriva, pač pa zaradi zdravstvenih razlogov,« pravi profesor Griša Močnik, dekan Fakultete za znanost o okolju. »Treba bi bilo namreč najti vsako peč, jo pregledati, zamenjati. Stare peči in napačen način kurjenja v njih, pa četudi gre samo za eno hišo, eno kurišče, lahko onesnaži ves zaselek ali mestni predel. Problematičen ni le les, ki je uporabljen za primarni vir ogrevanja, problematični so tudi majhne peči in kamini, ki jih za nekaj 100 evrov prodajajo v trgovinah.« To pomeni, da niso kakovostne izdelave in v zrak spuščajo več trdih delcev, kot bi jih smeli. »Težava je tudi v tem, da bodo novi kotli, za katere subvencije napoveduje vlada, čez pet let že malo starejši kotli, treba jih bo pregledati, servisirati, tega pa si tisti, ki živijo v energetski revščini, ne bodo mogli privoščiti. Ljudem bi bilo treba tudi jasno razložiti, kakšen les naj uporabljajo in na kakšen način.« A premier ima glede nečesa vseeno prav. Večina novogradenj je dobro izolirana in ne potrebuje tolikšnega ogrevanja, »težava torej niso novogradnje, problem so vse obstoječe kurilne naprave, ki jih imajo ljudje po hišah. Žal je pri presoji očitno zmagal politični premislek.«

Lahko je razumeti koalicijo, ki si v času evropskih volitev ne želi referenduma o energetskem zakonu. Ne želi si strašenja, sekir, motornih žag, zavajanja, vsega, kar pri nas uspešno počneta NSi in SDS, v EU pa velika EPP. A politika ni le jahanje na valovih javnomnenjskih anket, politika je sprejemanje odločitev in jasno utemeljevanje teh. Manever vlade je tako smiseln le, če bo vprašanje onesnaženega zraka zaradi kurilnih naprav reševala drugače. S prstom pa je treba pokazati tudi drugam – ne le pragmatična vlada, tudi opozicijski stranki bosta zaradi svojega politikantstva odgovorni za to, da se delež škodljivih izpustov v Sloveniji ne bo zmanjševal.

Onesnaženi zrak pri nas povzroči od 800 do 1300 prezgodnjih smrti na leto. Prepoved vgradnje plinskih peči v novogradnje – plin je fosilno gorivo, pri njegovem zgorevanju se sprošča CO2, ki vpliva na podnebne spremembe – pa v zakonu za zdaj ostaja.

NSi od svoje namere po sklicu referenduma ne odstopa.