Ujemite Jankovića!

Cilji sodobne gospodarske organizacije so zadovoljni poslovni partnerji, zadovoljni zaposleni, zadovoljni lastniki in dobra vključenost v družbeno okolje, kjer gospodarska organizacija deluje. Slednje pomeni finančno podpiranje razvoja lokalne infrastrukture ter kulturne, športne in navsezadnje tudi političnih strank. To ve menda že vsakdo, ki je družbeno aktiven. Zato ne razumem, zakaj organi pregona vedno znova preganjajo ljubljanskega župana Jankovića, ker zbira sredstva tudi na ta način za čim bolj živahen razvoj Ljubljane. Ali je to res greh, če nekoga spomni da , če že ali bo užival prednosti lokacije, ki jo ima Ljubljana, temu nekaj prispeva? Ali mislite, da je to njegov nov izum oziroma, da se to dogaja samo v Ljubljani?

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja sem bil direktor podjetja v občini Ljubljana-Šiška. Nekega dne me je župan povabil na razgovor. Predstavil mi je načrt razvoja šolstva v občini in mi povedal, da za takšen razvoj potrebuje dodaten denar in me takoj vprašal, koliko bom prispeval. Verjamem, da so takrat poizkušali reševati probleme na enak način tudi v drugih občinah. Vendar jim je takratni sistem kmalu priskočil na pomoč s tem, da je omogočil razpise samoprispevkov. In kot je znano, je bilo s samoprispevki zgrajenih mnogo šol, zdravstvenih domov itd. Kako je pa danes v proslavljenem kapitalizmu?

Približno v tem času sem imel sestanek s poslovnim partnerjem v Minhnu. Prišel sem ob dogovorjeni uri. Toda partner se mi je opravičil, ker ga je iznenada poklical župan na razgovor in je moral dati prednost njemu. Ko se je vrnil, sem ga vprašal kaj je hotel od njega. Odgovor, denar. Vprašal sem ga, če ga mu je obljubil. Povedal je, da vedno prispeva k različnim akcijam, saj tudi župan njemu pomaga, kadar je v kakšni zadregi.

V poslovnem svetu smo si vedno pomagali eden drugemu, razen redkih izjem. To smo delali na način, da nismo delali škode niti podjetju niti državi. Za interes države je strogo skrbela Služba družbenega knjigovodstva. Če primerjam, kako za interes države skrbijo današnje politične stranke, se sprašujem, koliko časa bodo le-te še neovirano zlorabljale javna sredstva. Afera nakupa stavbe na Litijski cesti je razgalila zaposlovanje strankarskih »kadrov« na Ministrstvu za pravosodje, kjer je Janševa vlada zatekla 109 zaposlenih, predala pa Pahorjevi vladi ministrstvo z 202 zaposlenim.

V naslednjih 15 letih so naslednje vladajoče politične stranke zaposlile še 30 »zaslužnih« članov svojih strank. (Podatki iz članka Izvirni kadrovski greh, Mladina št. 05) Kako je naraščalo zaposlovanje v vseh ministrstvih, je menda sedanja vlada opravila pregled, vendar v zvezi s tem ni ukrepala.

Kako je tudi veselo zaposlovanje zaslužnih članov političnih strank v državnih podjetjih, kjer nadzorni sveti nadzirajo svoje prijatelje v upravah podjetij in jim omogočajo takšne pogodbe o zaposlitvi, ki jim zagotavljajo visoke plače ter odpravnine in novo zaposlitev, po prekinitvi zaposlitve v upravi, na dobro plačanih delih v istem podjetju. Zanimivo, da tovrstno korupcijo s takšnim zaposlovanjem še ni opazil noben organ pregona! Saj gre v tem primeru vedno za kršenje zakonov in drugih predpisov.