»Cilj obrambnih izdatkov bo letos izpolnilo 18 članic Nata«

Kot je poudaril na novinarski konferenci pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata, gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes dejal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Kot je poudaril na novinarski konferenci pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata, gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice.

V letošnjem letu bodo evropske članice zavezništva v obrambo skupaj vložile 380 milijard ameriških dolarjev, je še povedal Stoltenberg. Vrednost vlaganj bo tako prvič znašala dva odstotka njihovega skupnega bruto domačega proizvoda.

"Evropske članice porabljajo več, vendar pa nekatere čaka še dolga pot, saj smo se lani na vrhu v Vilniusu dogovorili, da bodo vse zaveznice vlagale najmanj dva odstotka," je poudaril.

Med članicami, ki ne dosegajo cilja, je še naprej tudi Slovenija. Po neuradnih ocenah bo letos za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP.

Lani je sicer cilj dveh odstotkov po Stoltenbergovih besedah dosegalo 11 članic. Zaradi ruske vsesplošne invazije na Ukrajino leta 2022 so evropske članice in Kanada lani povečale izdatke za 11 odstotkov, je še povedal generalni sekretar Nata.

Države članice zavezništva so se sicer zavezale, da bodo za obrambne namene namenile dva odstotka BDP, ne plačujejo pa članarine in zavezništvu ne dolgujejo denarja. Severnoatlantska pogodba tudi ne predvideva sankcij za države, ki ne bi dosegale dvoodstotnega praga.

"Z našo podporo so pogumni Ukrajinci ponovno zavzeli polovico ozemlja, ki ga je zasedla Rusija, odprli koridor v Črnem morju, ruskim silam pa povzročajo velike izgube."

Jens Stoltenberg,
generalni sekretar zveze Nato

Vprašanje obrambnih izdatkov članic Nata je v soboto izpostavil najverjetnejši kandidat republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump. Na predvolilnem zborovanju v Južni Karolini je večkrat ponovil, da je nepravično, da so ZDA zavezane obrambi 30 ostalih članic Nata. Dejal je tudi, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti.

Njegove izjave so bile deležne vala zgražanj in kritik, saj so jih številni voditelji označili za nevarne. V Evropi je bilo slišati tudi pozive k nadaljnji izgradnji lastne strateške avtonomije in krepitvi obrambne industrije.

Stoltenberg je danes ponovil opozorilo Trumpu, naj ne spodkopava Natovega jamstva kolektivne varnosti, da bodo zaveznice pomagale braniti vsako napadeno članico. "Moskvi ne smemo pustiti prostora za preračunavanja ali nesporazume glede naše pripravljenosti in zavezanosti, naše odločenosti, da zaščitimo zaveznike," je dejal.

Obrambni ministri Nata bodo v četrtek razpravljali o pripravah na julijski vrh zavezništva v Washingtonu in o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, tudi v okviru Sveta Nato-Ukrajina. Že danes so se ministri okoli 50 držav sestali na virtualnem srečanju kontaktne skupine za podporo Kijevu pod vodstvom ZDA.

"Z našo podporo so pogumni Ukrajinci ponovno zavzeli polovico ozemlja, ki ga je zasedla Rusija, odprli koridor v Črnem morju, ruskim silam pa povzročajo velike izgube," je povedal Stoltenberg.

To, da so uspeli rusko črnomorsko floto potisniti iz zahodnega dela Črnega morja, je označil za velik uspeh. To jim je omogočilo odprtje koridorja v Črnem morju za izvoz žita in drugega blaga v tretje države, je pojasnil. "Še pred nekaj meseci jih je malo verjelo, da je to možno, a zdaj žito izvažajo brez sodelovanja Rusije," je dejal.

lmZA2smigQw