Optimizirana domačnost

Lakner, Kranj

Gostilna Lakner
Cesta na Brdo 33, Kokrica (Kranj)
Tel.: 031 219 673
Podatki sicer zelo variirajo, eden od njih pravi, da ima Lakner ob ponedeljkih vrata odprta od 9. do 15., od torka do petka od 9. do 22., ob sobotah od 11. do 23., ob nedeljah pa od 11. do 18. ure.

Ambient:
osnovno prostorje s talno keramiko vred je poverbano, a vse skupaj deluje čisto prijetno; muziko izbirajo na radiu Gorenc, kar je občasno lahko precej nevarno

Napitki:
za hišnega vinarja so izbrali Batiča, pushajo predvsem njegovo odprto malvazijo in cabernet sauvignon; v vinsko vitrino je sporadično postavljenih še nekaj flaš

Vegetacija:
ni v prvem planu, se pa kaj najde

Dostopnost:
parkirna mesta pred in ob gostilni, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
gobova in goveja juha
ajdovi štruklji

Ne tako fino:
svinjska pečenka s slivami
zrezek Lakner

Juhi sta stali 3,8, krvavica z zeljem, pečenka s slivami in zrezek Lakner 13, ajdovi štruklji 6,5, štrudelj in raffaello pa 4,2 evra.

»Dolgost življenja našega je kratka, pojdimo raje nekam, kjer bo sladka!« so med begom pred množicami, ki so na dan prešerne monetizacije navalile v Kranj, soglasno sklenili naši inšpektorji in konzumobil parkirali pred kokriško gostilno Lakner. Ta zdaj – po pavzi, ki je sledila dvoletni revitalizacijski epizodi s prvim zmagovalcem resničnostnega šova Gostilna išče šefa (popisana v Mladini, 21/2014) – na kariraste prte spet redno postavlja krožnike z dostopno, ljudsko košto.

Konstelacijo ponudbe narekujejo predvsem dnevi in prilike – čez teden so to zlasti hitre malice (oz. preprosta kosila), za konce tedna pa ponudbo malo razširijo. Glavni adut nove laknerjevine zna biti urnost in zgovornost mladostnega natakarja, ki se je le nekaj trenutkov za tem, ko nas je posedel za mizo, pri njej pojavil s celim pladnjem ohlajenih frakeljnov, v katerih so bili smrekovec, sadjevec, pelinkovec in – pohvalno! – všečno pikanten ingverjevo-limonin shot. Simpatičnemu zagonu okuševalnih aparatusov je sledila predstavitev dnevne ponudbe, ki je v precejšnjem obsegu upoštevala železobetonsko nedeljsko-praznično komando. Obe juhi sta bili močni in odlični: v govejo so poleg nudlov in korenja vložili še na koščke narezano govedino, gobova pa je pod plavajočim smetanovim abstraktnim vzorcem skrivala radodarno količino kakopak da odmrznjenih, a prav zato presenetljivo kompaktnih jurčkov.

Žal pri glavnih jedeh niso nadaljevali na zastavljeni ravni. Krvavica je bila sicer še lepo zapečena in potresena s hrustljavimi ocvirki in sirovi štruklji ob zrezku Lakner so bili v nulo zrolani in skuhani, a vse ostalo je bilo precej švohotno: omenjeni hišni zrezek je s sirom polnjen piščančji file, obložen s premalo zapečeno slanino, maščoba, ki se je cedila iz nje, pa je skupaj s smetanovo omako z gobami še dodatno obtežila že tako ne ravno lahko jed. Tudi svinjsko pečenko so precej obtežili, pa ne v mastno smer, temveč v sladko: marmeladaste omake iz suhih sliv je bilo preveč, za nameček je bil še priloženi krompir bolj kot praženemu podoben pretlačenemu, z redko posejanimi trakci bledo pražene čebule.

Pri sladkih rečeh so nas potem bolj kot z vaniljevo kremo prelit štrudelj in lepi, a premalo kremasti in še bolj premalo kokosasti raffaelloti (predvsem pa bolj kot k vsem trem cukrom priložene vodene jagode) potolažili predvsem temni, okusni ajdovi štruklji s karamelno-smetanovo-orehovo omako.

Lakner je gostilna, kjer so očitno zelo dobro naštudirali sredinski okus (z optimizirano širino (ali pač ožino) ponudbe jedi, ambientom, tempom in energijo strežbe ter cenami vred), vse skupaj nadgradili z nekaj gostoljubnimi finticami in tako poskrbeli, da čisto mirno plava ta njih gostinska barka.