»Končajte pregon žvižgača Juliana Assangea in mu omogočite vrnitev domov«

Avstralski parlament ZDA in Združeno kraljestvo pozval k izpustitvi ustanovitelja Wikileaksa

Poslanci v avstralskem parlamentu so v sredo sprejeli predlog s pozivom ZDA in Združenemu kraljestvu, naj končata pregon žvižgača in ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ter mu omogočita vrnitev domov. Predlog je podprl tudi avstralski premier Anthony Albanese, poročajo tuje tiskovne agencije.

Assange, avstralski državljan, je od aprila 2019 zaprt v londonskem zaporu Belmarsh. V ZDA mu grozi do 175 let zapora, ker je od leta 2010 objavil več kot 700.000 zaupnih dokumentov o ameriških vojaških in diplomatskih dejavnostih v Iraku in Afganistanu.

Britanska vlada je junija 2022 ugodila zahtevi ameriške vlade po njegovi izročitvi Washingtonu. Assange se je na odločitev pritožil, prihodnji teden pa ga o pritožbi čaka zaslišanje pred višjim sodiščem Združenega kraljestva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mnenja o ravnanju gospoda Assangea so različna," je dejal Albanese v parlamentu, ki je poziv podprl s 86 glasovi proti 42. Toda ne glede na to, ali ga podpirate ali prezirate, to traja že predolgo, je dejal.

Avstralska vlada je po njegovih besedah dolžna braniti interese svojih državljanov. Med drugim je navedel primer avstralske novinarke kitajskega porekla Cheng Lei, ki je bila v začetku lanskega oktobra po več kot treh letih pripora na Kitajskem zaradi obtožb o vohunjenju izpuščena iz zapora. Izpostavil je tudi diplomatske uspehe glede pridržanih Avstralcev v Vietnamu in Burmi.

Avstralija se ne želi vmešavati v pravne mehanizme drugih držav, je vztrajal gospod Albanese, "lahko pa izrazimo svoja stališča".

Assange je v strogo varovanem zaporu Belmarsh, odkar mu je leta 2019 ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer se je sedem let skrival, odtegnilo zaščito in mu odvzelo azil. Takratna britanska notranja ministrica Priti Patel je junija 2022 odobrila njegovo izročitev ZDA, na kar se je Assange pritožil.

Avstralca ameriške oblasti preganjajo zaradi objave zaupnih dokumentov, ki so v javnost pricurljali v letih 2010 in 2011, in so povezani z ameriškima vojnama v Iraku in Afganistanu. S tem je Assange po mnenju ZDA kršil zakonodajo in ogrožal življenja.

Dokumenti so sicer razkrili, da je ameriška vojska med omenjenima vojnama v več incidentih, o katerih niso poročali, mučila zapornike in ubila na stotine civilistov.

j_cJBg9AN_s

cP1qamGB92U

Hk5ZPFIwWKY