Drzna hranilnica Lon

»Smo drugačni«je eno od promocijskih gesel hranilnice Lon, ene najmanjših kreditnih institucij pri nas, z vsega devetimi poslovalnicami po državi. Hranilnica Lon se je pojavila v zgodbi državnega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki pretresa stranko SD, na res nenavaden način. Očetu zdaj že bivšega generalnega sekretarja stranke SD Klemnu Žibertu je namreč ta banka dala 1,32 milijona evrov posojila z odplačilno dobo 20 let za nakup stanovanja v »soseski za elito« Schellenburg v središču Ljubljane. Takih kreditov navadni državljani ne morejo dobiti. A nenavadnosti in naključij ni konca: ravno pri hranilnici Lon ima odprt edini bančni račun tudi zavod Inštitut 1. maj, ki sta ga ustanovila Žibert in predsednica SD Tanja Fajon. Tovrstne inštitute imajo nekatere slovenske stranke (na primer SDS in NSi), da se izognejo nadzoru računskega sodišča in si prek njih zagotavljajo dodaten denar iz neznanih virov. SD se je za ustanovitev tega finančnega obvoda odločila prav v času Žiberta in Fajonove, pred tem se je tudi zaradi škandala ob prelomu tisočletja, ko je stranko vodil Borut Pahor, takim praksam izogibala.

Danes je znanih več podrobnosti o nenavadnem kreditu, ki ga je oče Klemna Žiberta verjetno vzel nase, da bi se javni izpostavitvi, da je lastnik luksuzne nepremičnine, izognil njegov sin. »Vsi podatki o predmetnem kreditu niso javno dostopni in brez njih ni mogoče priti do utemeljenih, celovitih zaključkov. Zagotovimo lahko, da je bila pri kreditu zagotovljena kreditna sposobnost in ustrezna višina ter vrsta zavarovanj.« Tako sta člana uprave Lona, Imre Balogh in Igo Gruden, pred dnevi poučila javnost, da so povsem odveč dileme glede Žibertovega kredita. Da je torej vse v najlepšem redu z 1,32-milijonskim kreditom s fiksno obrestno mero 1,63 odstotka, odobrenim spomladi 2022, za katerega bo moral 60-letni kreditojemalec do svojega 80. leta po grobih izračunih plačevati Lonu 6500 evrov na mesec. A ni tako preprosto. Gre namreč za izjemno visoko posojilo, ki bo kljub podpovprečni obrestni meri v času odobritve izjemno obremenilo kreditojemalca. Spomladi 2022, ko so pri Lonu Žibertu odobrili 20-letno posojilo z 1,63-odstotno fiksno obrestno mero, so fiksne obrestne mere za nad 10-letna stanovanjska posojila v povprečju znašale med 1,8 in 2 odstotkoma, kažejo podatki Banke Slovenije. Ta je takrat bankam in hranilnicam tudi nalagala, da mora potrošniku po plačilu kreditnih obrokov ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače, torej 816 evrov, kar pri konkretnem kreditu pomeni zahtevan mesečni dohodek v višini vsaj 7316 evrov. Je bilo pri tem kreditu to upoštevano? Za kako poseben kredit gre, ponazorimo še z aktualnimi podatki: največja banka NLB na spletni strani ponuja izračun za stanovanjske kredite v višini do 300.000 evrov, kar je manj kot četrtina vrednosti omenjenega kredita. V primeru 20-letne odplačilne dobe bi danes za 300.000 evrov kredita fiksna obrestna mera znašala kar 4,15 odstotka, mesečni obrok pa 1841,74 evra. A kot rečeno: javno tako visokih kreditov ne ponuja niti najmočnejša banka v državi.

Omenjene pomiritvene izjave Balogha in Grudna je zato treba umestiti v kontekst. Inšpektorji Banke Slovenije so namreč v zadnjih treh letih, odkar skupaj vodita Lon – Balogh je v upravi od decembra 2019, Gruden od decembra 2020 –, v Lonu odkrili vrsto nepravilnosti in kršitev zakona o bančništvu. Nadzorniška odločba iz novembra 2022 razkriva, da ravno v času okrog Žibertovega posojila aprila in maja 2022 v hranilnici ni bila ustrezno delujoča notranja revizija; kršitev so odpravili junija 2022. Zelo resne in obsežne kršitve s področja upravljanja kreditnih tveganj pa razkriva nadzorniška odločba iz 17. februarja 2023, v kateri je Banka Slovenije nanizala ugotovljene kršitve zakona o bančništvu. Navedimo le nekaj ugotovljenih kršitev. Kaj je torej ugotovila Banka Slovenije? »Zaposleni v Diviziji upravljanja tveganj ne izkazujejo ustrezne ravni izkušenj in znanj s področja delovanja bonitetnih sistemov.« »Hranilnica ocenjevanje vrednosti premoženja zagotavlja prek oseb, ki nimajo ustreznega znanja in izkušenj.« »Lon ne uresničuje internih politik, strategij in pogojev odobravanja kreditov.« Od predpisanih pogojev je odstopalo 33 od 42 v inšpekciji pregledanih kreditov ali 78,6 odstotka vzorca. A to še niso vse ugotovitve. »Presoja kreditne sposobnosti fizičnih oseb v nasprotju z opredeljenimi merili.« »Hranilnica odobri kredit in omogoči njegovo črpanje še pred ureditvijo zavarovanj.« »Hranilnica odobri kredit brez lastne udeležbe kreditojemalca ali z visokim zneskom glede na obseg in finančne zmožnosti kreditodajalca.« »Hranilnica zaradi neredne spremljave ne zazna primerov neplačila, pri oceni ustreznosti popravkov vrednosti ne upošteva relevantnih makroekonomskih dejavnikov (rast BDP, stopnja brezposelnosti, indeks cen nepremičnin).« Inšpektorji Banke Slovenije so ugotovili tudi kršenje zakona zaradi favoriziranja skupin, kot so vodilni banke, nadzorniki in njihova podjetja ter večji delničarji, saj hranilnica »z osebami, ki imajo položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, sklepa pravne posle po pogojih, ki so ugodnejši od tistih, ki jih hranilnica v istem obdobju običajno sklepa z drugimi osebami.«

Iz uprave Lona so pred dnevi sporočili, da so že sami odpravili »vse pomanjkljivosti«, ki jih je odkrila Banka Slovenije, in da jim je ta že v decembru 2023 izdala odločbo o »odpravljenih pomanjkljivostih«. Vendar Banka Slovenije govori o kršitvah zakona o bančništvu in ne zgolj o nekih »pomanjkljivostih«. Kdo sploh sta Imre Balogh in Igo Gruden? Skupaj sta v bančništvu delala že v letih 2013–2015 v izredni upravi Probanke, ki jo je Banka Slovenije dala v nadzorovano likvidacijo, Balogh pa je nato od oktobra 2015 do odstopa decembra 2018 vodil državno slabo banko, DUTB. Formalno je iz DUTB odstopil zaradi »osebnih razlogov«, dejansko pa le dva tedna po tem, ko je vlada Marjana Šarca zaradi nepravilnosti pri prodaji zemljišča v Logatcu razrešila takratnega predsednika upravnega odbora DUTB Miho Juharta. DUTB je namreč okoli 51.000 kvadratnih metrov zemljišča prodala družbi Svet Re za dva milijona evrov, Svet Re pa ga je pet dni kasneje prodal švicarski družbi Lonstroff za tri milijone evrov, torej milijon več. Revizija posla naj bi bremenila Balogha, in če ne bi sam dal odpovedi, bi bil krivdno razrešen.

Tak epilog je v finančnih družbah pri nas stalnica: odgovorni kljub obremenilnim revizijam iz družb odhajajo sporazumno, namesto prevzemanja odgovornosti pa migrirajo na nova vodilna mesta v bankah ali podobnih institucijah, za katera brez težav – njihovi življenjepisi so pač brezmadežni – dobijo licence nadzornikov.

Lon, ki je leto 2022 po treh letih izgube končal s 749.000 evri čistega dobička, ima vrsto let težavo tudi z lastniki. Hranilnico trenutno lastniško obvladuje eden najbogatejših Slovencev Otmar Zorn, ki je do premoženja prišel s privatizacijo in nato prodajo nekdanjega družbenega podjetja Iskra Zaščite. Švicarsko podjetje Kylin prime Group, ki naj bi ga leta 2018 v Lon po pisanju portala Necenzurirano pripeljala odvetniška družba Senica, že od leta 2019 s povezanimi družbami nima (vseh) glasovalnih pravic. Banka Slovenije namreč ni mogla preveriti izvora (kitajskega) kapitala in je zahtevala znižanje deleža pod 10 odstotkov. Od maja lani je Kylin, ki ima več kot 35 odstotkov Lona, v stečaju, delež pa je naprodaj. Tako zdaj banko obvladuje Otmar Zorn, na zadnji Managerjevi lestvici 54. najbogatejši Slovenec s 53,6 milijona evrov ocenjenega premoženja, ki so ga pred leti uvrščali med menedžerje, ki so blizu SD, je pa leta 2022 Gibanju Svoboda doniral 15.000 evrov.