Kdo je že napovedal, da se bo pomeril na junijskih volitvah

Evropske volitve bodo potekale od 6. do 9. junija. V Sloveniji bodo volivci novih devet poslancev, enega več kot prej, izbirali v nedeljo, 9. junija. Volilna udeležba je pri nas na volitvah v evropski parlament nizka, leta 2019 je volilo zgolj 28,89 odstotka volilnih upravičencev, manj kot pol milijona ljudi. Naša država je takrat dosegla tretje najslabše mesto po volilni udeležbi med vsemi evropskimi državami. V EU je volilo za kanček več kot 50 odstotkov volivcev. Ni kakšnih resnih razlogov, da bi se junija slovensko volilno telo, naveličano obljub, afer in nekredibilnih politikov, množično odpravilo na volišča. Udeležba utegne biti še nižja kot pred petimi leti.

Strank to ne moti, kujejo volilne strategije, stranka SDS pa je že objavila nabor svojih favoritov. Na njeni »zmagoslavni listi« ni večjih presenečenj. Na njej so evroposlanca Romana Tomc in Milan Zver, podpredsednik stranke Aleš Hojs, poslanec Franc Breznik, borec zoper komunizem Branko Grims, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, zagovornica zasebnega zdravstva Alenka Forte, članica podmladka in zvezda YouTuba Karin Planinšek ter Zala Tomašič, sodelavka Nova24TV, sicer pa hčerka Bogdana Tomšiča, direktorja in solastnika podjetja Nova hiša.

Druge stranke kandidatov še niso razkrile, se pa med njimi dogaja prerivanje, taktiziranje, iskanje koalicij. Župan Kočevja in presenečenje zadnjih predsedniških volitev Vladimir Prebilič naj bi kandidiral na listi neparlamentarne Vesne.

Pohiteli pa so tudi drugi, nestrankarski kandidati. Kandidaturo je napovedal Uroš Lipušček, nekdanji novinar in dopisnik RTV Slovenija, ki je bil nekaj časa odgovorni urednik informativnega programa na TV Slovenija, vendar je zaradi obtožb novinarskega kolektiva o cenzuri pri poročanju o nakupu Drnovškovega falcona, letala, s katerim slovenski politiki letijo še danes, odstopil. Njegov greh je bil ta, da je prispevek o falconu zaradi domnevnega preverjanja dejstev iz Dnevnika umaknil v termin Odmevov. Uroš Lipušček se je upokojil že davno, za RTV Slovenija se je javljal iz Pekinga. V zadnjem času se je spet aktiviral, pogovarjal se je z Jeffreyjem Sachsom, ki je nekoč osamosvojitveni vladi svetoval neoliberalne reforme, danes pa raje govori o pomenu trajnostnega razvoja. Lani maja je Lipušček, sicer kritik hegemonije ZDA, objavil tudi intervju z Noamom Chomskim na temo vojne v Ukrajini. Lipuščkova stališča so drugačna od tistih, ki svarijo pred Moskvo, ki naj bi poleg Ukrajine napadla še druge države EU. Sicer priznava, da je vojaški napad Rusije na Ukrajino nekaj nesprejemljivega, a v isti sapi opozarja na grehe Zahoda.

Za kandidaturo se je odločil iz dveh razlogov: ni zadovoljen s tem, kaj slovenski poslanci počnejo v EU, hkrati pa naj bi ga skrbela prihodnost EU. Po njegovem se ta spreminja v »v avtoritarno tvorbo, v kateri dobiva ob podpori najmočnejših držav članic vse odločilnejšo vlogo evropska birokracija, ki jo uteleša neizvoljena evropska komisija, ki si prilašča pristojnosti suverenih držav«. Uroš Lipušček se je rodil leta 1947 v Idriji. Star je 76 let, manj, kot sta stara Joe Biden in Donald Trump. Kljub prepoznavnosti ima malo možnosti, da bo s svojo listo na volitvah uspešen.