Pritiski na javne zavode

Nevladne organizacije, združene v iniciativo Za Savo, in Mladi za podnebno pravičnost so v ponedeljek znova izrazili nestrinjanje z načrti za gradnjo hidroelektrarn na Srednji Savi in opozorili na pritiske, ki jih ob podajanju okoljskih in strokovnih mnenj doživljajo javne institucije. Pravijo, da si želijo »živeti v državi, kjer imajo strokovnjaki možnost samostojnega, neodvisnega strokovnega delovanja in odločanja«.

»Pri takšnih projektih tako rekoč redno prihaja do pritiskov ali poskusov vplivanja politike ali investitorjev ali obojih, kar je nesprejemljivo,« je dejala Brina Sotenšek z inštituta Lutra in dodala, da je strokovna (ne)avtonomija javnih institucij težava, ki jo je treba odpraviti, strokovne službe, zlasti naravovarstvene, pa okrepiti. »Okoljska, pa tudi druga strokovna mnenja ne smejo biti predmet korupcije in pritiskov.«

Pred leti je bila sama zaposlena na Zavodu za ribištvo Slovenije kot mnenjedajalka, omenila pa je pritiske, ki jim je bil zavod izpostavljen po izdaji negativnega mnenja za gradnjo hidroelektrarne Mokrice. Takrat sta negativno mnenje, izdano 8. marca 2021, podpisala petčlanska strokovna skupina biologov in direktor zavoda, 11 dni kasneje pa je spremenjeno, pozitivno mnenje podpisal le direktor zavoda Rado Javornik, ki se mu je strokovna ekipa uprla.

Nevladniki so v ponedeljek govorili tudi o sprejemanju državnega prostorskega načrta za prve tri hidroelektrarne na Srednji Savi – Renke, Trbovlje in Suhadol, kjer prav zdaj poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje. »Zavod za varstvo narave, Zavod za ribištvo, Direkcija za vode in Direktorat za kmetijstvo in prehrano so okoljsko poročilo zavrnili oziroma zahtevali dopolnitve. Še več, zavoda za varstvo narave in za ribištvo sta po pregledu predloženega okoljskega poročila in osnutka državnega prostorskega načrta ugotovila, da vplivi izvedbe načrta na naravo in okolje niso sprejemljivi,« so dejali, pričakujejo pa, da bodo mnenjedajalci pri strokovnih stališčih vztrajali. Pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je opozoril še na eno nepravilnost pri  projektu načrtovanih hidroelektrarn na Srednji Savi: »Dejstvo je, da niso v načrtu le tri, temveč veriga devetih do 12 hidroelektrarn in da celoten vpliv te verige jezov na naravo nikoli ni bil ocenjen, na tak način pa tudi ne bo. Gre za klasičen manever drobljenja projekta na manjše dele in s tem izigravanja zakonodaje.« Petek je pristojno ministrstvo za okolje, ki ga vodi Bojan Kumar, pozval, naj spoštuje strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, čeprav je pravno nezavezujoče, in posvaril, da bi se lahko, spet pod prisilo, začel postopek za prevlado energetike nad interesi ohranjanja narave. Zakonsko določeni postopek prevlade je, kot se spomnimo, prvič v zgodovini in dvakrat uporabila Janševa vlada oziroma njen okoljski minister Andrej Vizjak za izpeljavo projekta hidroelektrarne Mokrice, vendar je poskus obakrat padel na sodišču. Vizjak je danes, tako kot je bil pred ministrovanjem, zaposlen v državni skupini HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki je investitorka v hidroelektrarno Mokrice.

Iz državnega Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je investitor v verigo hidroelektrarn na Srednji Savi, so zavrnili navedbe o poskusih vplivanja in razložili, da postopke vodijo »v sodelovanju s pristojnimi institucijami«. V HSE navajajo, da je hidropotencial reke Save »izkoriščen zgolj 30-odstotno«, izgradnja devet do 12 novih hidroelektrarn od Ježice do Suhadola pa naj bi bila »večnamenski projekt, s katerim bo izboljšana tudi kakovost življenja prebivalcev ob reki Savi«.