Palestinski talci

Povod, s katerim Izrael upravičuje skoraj vsa svoja zločinska dejanja v Gazi, so talci. Čas je, da postavimo pojem talcev v pojmovni okvir, ki bo omogočal zgodovinske primerjave in s tem premislek, vsaj nekoliko neodvisen od enoumja imperialne medijske propagande.

Talci niso v zgodovini nič novega. Nekoč, ko vladarji še niso imeli v rokah tehnologij za učinkovit sprotni nadzor velikih ozemelj, so bili talci eno izmed najmočnejših orožij za vnaprejšnje preprečevanje uporov. Kako so jih uporabljali, kaže to, da je v nekaterih jezikih, denimo v angleščini (hostage), beseda za pojem talca sorodna besedi za pojem gosta. Vladar je po zasedbi oddaljene dežele vzel k sebi nekaj otrok njenih premaganih in podrejenih oblastnikov, najrajši predvidene naslednike ali najljubše otroke, in jih imel pri sebi kot stalne goste – dvorjane oziroma del spremstva. V najboljšem primeru (zanje) so bili prevzgojeni (ali če beremo v drugem registru, indoktrinirani). V najslabšem primeru (spet zanje, ne nujno za njihovega gostitelja ali za politiko na nož vladajočih v njihovi domovini) so bili v hipu ponižani iz gostov in prijateljev v živi ščit, s katerim je njihov gospodar izsiljeval njihove sorodnike, ali pa jih je celo dal usmrtiti kot maščevanje za upor. Taka praksa je dobro znana pri norveških kraljih iz časa Vikingov in pri inkovskih osvajanjih. Berite islandske sage in španske kronike.

Za status talca je bistveno, da je skrajno negotov in smrtno nevaren. So žeton v »igri« vojne, boja na življenje in smrt. Nujno pa je, da oba povezana pola, skrb gostiteljev zanje kot za dragocenost in njihovo uporabnost za žrtve maščevanja, razumemo kot neločljiva po smislu, a razločljiva in ločena v prostoru in času. Vse do danes marsikje po svetu gverilci, teroristi in mali kriminalci jemljejo talce in z njimi izsiljujejo praviloma močnejšega in bolje organiziranega nasprotnika. Ta nasprotnik je praviloma, ne pa zmeraj, oblast – taka oblast, ki je pomemben del prebivalstva ne priznava in ne more sprejeti. Na primer okupacijska oblast.

V deželi, kjer se okupatorjem upira dobro organizirana partizanska vojska s podporo prebivalstva, se k maščevanju nad talci, izbranimi med okupiranim prebivalstvom, zatekajo okupatorji. Maščevanje nad talci je oblika državnega terorja. Streljanje talcev poznamo Slovenci iz izkušnje svojih prednikov v letih nemške nacistične, italijanske fašistične in madžarske okupacije 1941–1945. Talci, ki so bili vsaj formalno obsojeni in potem ustreljeni na izbranih moriščih, kakršno je bilo Gramozna jama v Ljubljani, so le ena oblika italijanskega usmrčevalnega terorja, v kontinuite- ti s streljanjem ujetnikov po boju in pobijanjem civilistov v ofenzivah. Nemci so dejanske in umišljene politične nasprotnike, strpane v zaporih, načrtneje uporabljali kot zalogo talcev iz maščevanja. Tako so oktobra 1941 v Šoštanju po uspešni partizanski zasedbi županove pisarne, ki je naredila nekaj materialne škode, Nemci pa so imeli nekaj ranjenih, okupatorji iz zaporov pripeljali deset talcev in talk in jih javno usmrtili. Nemško maščevalno kaznovanje je izrecno vpeljalo rasistično merilo kaznovanja, po katerem se za enega »navadnega« nemškega vojaka ustreli 10 talcev, za pomembnejšega oficirja ali uradnika pa kar 100. Pred nekaj dnevi je minilo 80 let, odkar so v Stranicah pri Frankolovem za ustreljenega okupacijskega visokega uradnika ob glavni cesti iz Maribora v Celje na jablane obesili 99 zapornikov, enega pa ustrelili na begu. Nemška politika čezmernega maščevanja je najhujšo obliko maščevanja države s streljanjem talcev na ozemlju nekdanje Jugoslavije dosegla že jeseni 1941, ko so v odgovor na vstajo v Srbiji v Kragujevcu postrelili več tisoč ljudi, pobranih s ceste, med njimi cele razrede dijakov in dijakinj.

Zgodovinska izkušnja boja celotnih narodov za preživetje nasproti imperialistični okupacijski sili je ustrezen kontekst za razumevanje dogajanja v Palestini – ne le od 7. oktobra lani, pač pa že odkar obstaja na ozemlju, ki je bilo do leta 1947 Palestina, država Izrael. Hamasov napad na izraelske vojaške postojanke na meji z Gazo je bil seveda teroristično dejanje. A pobijanje civilistov je stalna praksa na obeh straneh, izraelski in palestinski. Če kdo, so ga v tem konfliktu začeli izraelski teroristi, ki so že pred formalno ustanovitvijo Izraela s pobijanjem prestrašili palestinske vaščane, da so emigrirali z domov. Med njimi so bili kasnejši voditelji Izraela, kakor Nobelov nagrajenec za mir Menahem Begin, ali pomemben tvorec izraelskega vojaškega stroja, general in obrambni minister Moše Dajan.

Streljanje talcev poznamo Slovenci iz izkušnje svojih prednikov v letih nemške nacistične, italijanske fašistične in madžarske okupacije 1941–1945.

Hamasovi ujetniki, ki so 7. oktobra postali talci, so za Hamas žeton v pogajanjih, zato je samoumevno, da jih skrbno varujejo žive, kolikor je to v Hamasovi moči. Izrael si zalogo talcev nabere in jih drži v zaporih, kadar in kolikor hoče – po merilih in na način, ki so ga Slovenci spoznali pod nacistično okupacijo.

Podobno kot nacistična Nemčija v odnosu do Slovanov je Izrael vsakič doslej, ko je zatrl upor v Gazi, poskrbel, da je bilo število žrtev na palestinski strani desetkrat ali še večkrat večje od števila žrtev na izraelski strani. Seveda gre v vsakem primeru in na obeh straneh večinoma za civilno prebivalstvo. A taka »taktika« ni samo zastraševanje in razkazovanje velike premoči, pač pa je predvsem rasistično zaničevanje in fizično uničevanje Palestincev kot naroda.

Izrael propagandno zelo učinkovito uporablja Hamasove talce za upravičevanje totalnega uničevanja vse infrastrukture v Gazi, z bolnišnicami vred (kjer »iščejo teroriste« in njihove talce). V strategiji Netanjahujevega Izraela pa so Hamasovi talci upravičilo za nadaljevanje strahovitega pobijanja: s tem da Hamas ne izroči talcev, Izrael upravičuje stopnjevanje uničevanja Gaze do »končne rešitve«. V tej strategiji je Hamasovo zadrževanje talcev Netanjahujevo orožje, ne Hamasovo. Hamasova strategija je samomorilska, izraelska strategija je genocidna. Zrcalni sliki druga drugi sta in obe sta grozljivo, moreče uspešni.

Talce je treba razumeti v kontekstu politike Izraela, katere končni cilj je uničenje Palestine in izginotje Palestincev. Življenje v Gazi je postalo nemogoče. Podaljševanje agonije je pritisk Izraela na svet, da sprejme pregnance. Potem ostane samo še »Zahodni breg«, zadnje preostalo koncentracijsko taborišče za palestinske pregnance v Palestini, zadnja zaloga izraelskih talcev. Jasno je pač, da je vse od leta 2006 prebivalstvo Gaze za izraelski imperializem kolektivni talec v polnem pomenu besede. V nemogoče razmere so stisnili več ljudi, kakor pa jih živi v Sloveniji, in jim vsakič, ko so se uprli, puščali kri v znanem merilu deset ali 20 vaših za enega našega. Znano je, da je Izrael sam pomagal pri uspešni ustanovitvi in prevladi Hamasa v Gazi, saj je s tem razbil dotlej enotno osvobodilno gibanje na okupiranih ozemljih. Hamasov napad na Izrael lani jeseni pa je Izraelu omogočil končno maščevanje nad kolektivnim talcem, vsemi ljudmi v Gazi. Ali ni očitno, da so prav toliko kot Palestinci v Gazi talci tudi vsi, ki pomagajo ljudem preživeti, zlasti vse medicinsko osebje in pripadniki mednarodnih agencij za pomoč, in vsi, ki poskušajo svet obveščati o dogajanju v Gazi? Ali se zavedamo, da takrat, ko v televizijskem poročilu iz Gaze gledamo objokane in prestrašene ljudi, ne oni ne poročevalka in snemalec morda niso več živi? In ali ni očitno, da so privilegirane tarče dirigiranih izstrelkov izbrani palestinski intelektualci?

Točko za točko bi lahko naštevali elemente Netanjahujevega poskusa, odločilno prispevati k »dokončni rešitvi« palestinskega vprašanja, kjer je izraelsko ravnanje posnemanje in izvirno nadgrajevanje nemškega nacizma, zlasti imperialističnega širjenja »življenjskega prostora« na račun Slovanov (in Judov), in ne zaostaja za njim v rasističnem preziru do življenj Palestincev. Množično zapirajo. Kakor Nemci na Štajerskem 1941. Onemogočajo normalno življenje na zasedenih ozemljih. Pobijajo palestinske intelektualce. Kakor nacisti in fašisti. Dopuščajo neuradni teror neformalnih milic izraelskih naseljencev in zasebnih varnostnikov in jim prepuščajo izvajanje, kakor so to prepuščali fašisti in nacisti kolaborantom ali Gestapu. Število z imeni dokumentiranih žrtev samo v Gazi bo, ko bo to objavljeno, približno 30 tisoč, če pa upoštevamo še »izginule«, se bliža 40 tisoč. To sta skoraj dva odstotka prebivalcev Gaze.

Obnašanje obojih, Izraela in Zahoda, si bo svet zapomnil. Vrnilo se bo kot bumerang.

To je toliko kot vsak 50. Slovenec. Umrlih na izraelski strani je bilo doslej nekje od tisoč do 1500, tako da je zdaj razmerje med žrtvami v Gazi in žrtvami v Izraelu od 20 : 1 do 30 : 1. Če to primerjamo z nemško zapovedjo 10 : 1 pri streljanju talcev na Slovenskem, je očitno, kdo je bolj krvav.

Organizacijsko in propagandno Izrael po učinkovitosti presega nacistično Nemčijo. Oviranje in zatiranje življenja Palestincev je sistematično, dolgotrajno in neutrudno. Izraelski strategi so veliko bolj potrpežljivi. Genocid izvajajo z vojaško pomočjo Zahoda, ob sprenevedanju politikov in medijev ZDA in EU. Ni treba uporabiti prilastkov za moralno obsojanje. Zapišimo nazorno, da gleda Zahod Hamas pod mikroskopom, Izrael pa skozi narobe obrnjen daljnogled.

Še bomo prižigali sveče in lučke za talce. Za vse talce. In ne bomo se pustili utišati obtožbi za antisemitizem. Nihče v zadnjih 50 letih, od zadnje vojne Izraela s sosednjimi arabskimi državami leta 1973, ni niti približno tako močno podžgal antisemitizma v vsem svetu, kakor ga je Netanjahujev Izrael s totalnim uničevanjem Gaze in popolnim prezirom do človečnosti. Obnašanje obojih, Izraela in Zahoda, si bo svet zapomnil. Vrnilo se bo kot bumerang.