Plastična prevara

Petrokemična podjetja so sistemsko zavajala javnost o prednostih recikliranja

Nedavno izdano poročilo ameriške okoljevarstvene organizacije Center for Climate Integrity (Center za podnebno neokrnjenost, CCI) opisuje, kako so velika petrokemična podjetja javnost desetletja zavajala glede tega, koliko lahko recikliranje odpadkov pripomore k blaženju krize zaradi kopičenja teh, in s tem preprečevala nekatere druge ukrepe, ki bi ogrozili njihove prihodke.

Plastiko je v resnici dokaj težko reciklirati, na to vpliva kar nekaj dejavnikov. Prvi in najpomembnejši je cena recikliranja. Zbiranje in razvrščanje plastičnih odpadkov je dražje od proizvodnje novih plastičnih izdelkov. Če hočemo, da je recikliranje uspešno, moramo skupaj topiti le isto vrsto plastike, teh vrst pa je več tisoč. Poleg tega reciklirana plastika ni obstojna, že po recikliranju ali dveh začne razpadati in postaja vedno bolj nevarna za zdravje. Zato se pogosto zgodi, da ljudje odpadno plastiko pravilno odvržejo v zabojnike za recikliranje, vendar kljub temu konča na smetiščih, v morju ali sežigalnicah.

Poročilo se ukvarja predvsem z razmerami v ZDA in velika petrokemična podjetja obtožuje, da so »zavajala občinske in državne agencije in pri njih zbujala prepričanje, da je recikliranje plastike mogoča rešitev za plastične odpadke, pri tem pa jih odvračala od izvajanja drugih, bolj trajnostnih strategij ravnanja z odpadki (npr. zmanjšanja količine odpadkov, ponovne uporabe, prepovedi, alternativnih materialov) v korist recikliranja plastike«.

To so počela predvsem zato, ker bi ti ukrepi (v nasprotju z recikliranjem) resnično vplivali na donose teh podjetij. S poudarjanjem recikliranja so se podjetja izognila kritikam javnosti, hkrati pa nadaljevala dotedanje poslovanje. V ZDA se na leto proizvede okoli 40 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega se jih reciklira le kakih pet odstotkov.

Poleg tega so avtorji poročila prepričani, da bi morala biti podjetja za zavajanje tudi pravno odgovorna. »Petrokemična podjetja bi morala zdaj odgovarjati za namerno zavajanje in škodo, ki je zaradi tega nastala, tako kot tobačna in farmacevtska podjetja, proizvajalci opioidov, ki so delovala podobno. Na podlagi vse več dokazov bodo občine in države verjetno sprožile sodne postopke, s katerimi bi se lahko končalo zavajanje, ki bi prisilili podjetja, da plačajo za uničujočo škodo, povzročeno skupnostim, in odprli vrata pravim rešitvam, ki so trenutno nedosegljive,« so zapisali ob koncu poročila.

Evropa je pri recikliranju in zmanjševanju količine zavržene plastike uspešnejša od ZDA, vendar se kljub temu spoprijema s podobnimi težavami. Po podatkih evropske komisije se v Evropski uniji vsako leto proizvede okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, količina pa še vedno raste. Eurostat sledi količini zavržene embalaže v EU, v samo devetih letih, od leta 2012 do 2021, se je količina odpadne plastične embalaže povečala z 12,5 tone na približno 16 milijonov ton. Slovenija je leta 2021 proizvedla 55 tisoč ton odpadne plastične embalaže, je pa po podatkih evropskega parlamenta med najuspešnejšimi državami v recikliranju, reciklira menda okoli 70 odstotkov plastične embalaže (ne torej vseh plastičnih odpadkov, ampak specifično embalaže). V EU se približno 40 odstotkov plastičnih odpadkov sežge, 30 odstotkov se jih reciklira, 25 pa odloži na smetišče. Polovica evropske plastike se reciklira v državah zunaj EU.