STA

 |  Svet

Evropa zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino

Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož zveze NATO Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov

Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice "zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere". "To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini," je povedal.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov.

"Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.

Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je danes sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. "Za zdaj to sploh ni v načrtu," je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson dan po tem, ko je bila z ratifikacijo v madžarskem parlamentu odpravljena še zadnja ovira za švedsko članstvo v Natu.

Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Donald Tusk in Petr Fiala.

Tusk je po današnjem srečanju s Fialo v Pragi dejal, da Poljska ne namerava poslati svojih enot v Ukrajino. Kot je poudaril, se je treba sedaj osredotočiti na zagotavljanje največje možne podpore Ukrajini v njenih vojaških prizadevanjih proti ruski invaziji. Ali bi se lahko to stališče pod določenimi okoliščinami v prihodnosti spremenilo, za zdaj ni želel ugibati.

Podobnega mnenja je bil Fiala. "Ni treba iskati novih poti," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in pri tem izpostavil pomen skupne nabave topniškega streliva za Ukrajino.

Z Downing Streeta pa so danes v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov "velikega obsega" v Ukrajino poleg "majhnega števila" ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu "medicinskega usposabljanja", poroča AFP.

Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine.

Španska vlada se ne strinja z idejo o morebitni namestitvi evropskih enot v Ukrajini, pa je dejala tiskovna predstavnica španske vlade Pilar Alegria. Ob tem je sicer vztrajala, da je treba pospešiti pošiljanje vojaške opreme za pomoč Kijevu.

Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve sil v državo.

Po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, tudi slovenskega premierja Roberta Goloba, ter ZDA in Kanade, je Macron pojasnil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino sicer ni. Ob tem pa je zatrdil, da bodo "naredili, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni".

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.