Slovenija med redkimi državami, v katerih se je izboljšala demokracija

V letu 2023 je 21 držav doseglo izboljšanje, v 52 državah pa je bilo zabeleženo zmanjšanje svoboščin, ugotavlja letno poročilo Freedom House 

Zaradi oboroženih spopadov ter volilnih nepravilnosti in manipulacij je svet lani postal manj varen in demokratičen, v danes objavljenem poročilu ugotavlja nevladna organizacija Freedom House in opozarja, da je že 18. leto zapored zabeležila upad ravni svobode po svetu. Med redkimi državami, za katere ugotavlja izboljšanje, je tudi Slovenija.

V letu 2023 je 21 držav doseglo izboljšanje, v 52 državah pa je bilo zabeleženo zmanjšanje svoboščin, ugotavlja letno poročilo, v katerem Freedom House ocenjuje raven svobode in demokracije v 210 državah in ozemljih. Le dvema državama je sicer organizacija spremenila klasifikacijo, in sicer Ekvadorju in Tajski.

Ekvador je razvrstila iz svobodne v delno svobodno državo zaradi nasilja kriminalnih združb v času volitev. Te so namreč ubile več državnih uradnikov in političnih kandidatov. Tajska se je medtem zaradi bolj konkurenčnih volitev iz skupine nesvobodnih prebila med delno svobodne države.

Spremenil se je tudi status regije Gorski Karabah, ki je nazadovala iz delno svobodne v nesvobodno zaradi azerbajdžanske vojaške operacije, ki se je končala z razpustitvijo lokalnih separatističnih oblasti in izgona armenskega etničnega prebivalstva.

Največji napredek je v lanskem letu dosegel Fidži, kjer so decembra 2022 potekale napete volitve, po katerih je nova oblast omilila cenzuro in spremenila zakonodajo o registraciji volivcev, da bi izboljšala volilno udeležbo žensk.

Med državami, za katere poročilo ugotavlja izboljšanje, je tudi Slovenija, ki je označena kot svobodna država. Na lestvici globalne ocene svobode je zbrala 96 od 100 možnih točk in v primerjavi z letom 2022 napredovala za eno točko.

Kot enega osrednjih izzivov v lanskem letu Freedom House omenja volilne nepravilnosti in manipulacije. V luči tega opozarja, da so v Kambodži, Gvatemali, na Poljskem, v Turčiji in Zimbabveju nosilci oblasti poskušali nadzorovati konkurenco, ovirati svoje nasprotnike ali jim preprečiti prevzem oblasti po volitvah.