STA

 |  Družba

73 odstotkov prebivalk Slovenije meni, da imajo v karieri manj priložnosti kot moški

Ta delež je višji od evropskega povprečja, ki znaša 66 odstotkov ter občutno višji od globalnega povprečja, ki znaša 54 odstotkov, kažejo rezultati mednarodne raziskave

Protest proti nasilju nad ženskami (marec 2020)

Protest proti nasilju nad ženskami (marec 2020)
© Borut Krajnc

Kar 73 odstotkov vprašanih prebivalk Slovenije meni, da imajo ženske v Sloveniji manjše možnosti kot moški pri zaposlovanju in karieri. Ta delež je višji od evropskega povprečja, ki znaša 66 odstotkov ter občutno višji od globalnega povprečja, ki znaša 54 odstotkov, kažejo rezultati mednarodne raziskave, ki jo je v Sloveniji izvedel inštitut Mediana.

Slovenija se uvršča povsem na dno lestvice po deležu žensk, ki menijo, da imajo ženske v naši državi več priložnosti kot moški. S tem se strinja zgolj dva odstotka anketirank. Stanje je še nekoliko slabše na Hrvaškem, kjer kar 81 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti, le en odstotek pa, da imajo več možnosti kot moški.

V svetovnem povprečju 54 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti v primerjavi z moškimi, medtem ko je enakega mnenja zgolj 34 odstotka moških. 45 odstotkov jih meni, da imajo ženske enake priložnosti, kot jih imajo sami (med ženskami 33 odstotkov). Medtem 13 odstotkov populacije meni, da imajo ženske več kariernih priložnosti. V primerjavi z lani so ti deleži ostali praktično nespremenjeni, kar nakazuje, da do občutnega napredka ni prišlo.

Ob vprašanju, če menijo, da je plača žensk na njihovem delovnem mestu višja, nižja ali enaka njihovi plači, je v Evropi kar 42 odstotkov vprašanih žensk mnenja, da je plača nižja, približno tretjina, da je plača enaka, zgolj pet odstotkov pa, da je višja. Tudi v tem primeru se je Slovenija znašla na seznamu držav, v katerih je percepcija plačne neenakosti med ženskami najvišja, in sicer na 11. mestu. V Sloveniji je le dva odstotka vprašanih žensk mnenja, da so plače žensk višje, 35 odstotkov meni, da so enake, kar 46 odstotkov pa, da so nižje.

Prebivalci sveta so odgovarjali tudi na vprašanje o fizičnem ali psihičnem nasilju, ki so ga doživeli v preteklem letu. Žrtev tovrstnega nasilja je bilo med ženskami 20 odstotkov. Odstotek je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer jih o nasilju poroča 27 odstotkov, medtem ko v starostni skupini med 25. in 34. letom ta delež znaša 23 odstotkov. Med moškimi je bilo žrtev nasilja 16 odstotkov.

Globalno delež žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, narašča iz leta v leto, kažejo izsledki raziskave. V 2019 je tako znašal 16 odstotkov, lani 17 odstotkov, letos že 20 odstotkov. V Evropi je delež nespremenjen glede na preteklo leto in sicer 16 odstotkov, najbolj se je povišal v Afriki, kjer je z 29 odstotkov narasel na 49 odstotkov.

V Sloveniji delež znaša 20 odstotkov, štiri odstotke nad evropskim povprečjem in tri odstotke več kot leto poprej. Še nekoliko višja deleža žrtev fizičnega ali psihološkega nasilja raziskava ugotavlja za Hrvaško, in sicer 26 odstotkov ter Srbijo (22 odstotkov).

V raziskavi Worldwide Independent Network of Market Research (WIN) je skupaj sodelovalo 33.866 ljudi iz 39 držav sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštituta Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.