Farsa v državnem zboru

Mag. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja SIJ, se je v prejšnjih Pismih bralcev odzvala na mojo navedbo v uvodniku »Farsa v državnem zboru«, da se »še danes pa zdi prav neverjetno, da so Rusi državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se lahko kaj takega zgodi? 70 milijonov!«. Mag. Wagner pojasni, da je kupec 55,35-odstotnega deleža SIJ podvomil, da bo konzorcij slovenskih bank pravočasno zagotovil kreditne vire, zato je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov evrov lastnih sredstev, ki so mu bili po prejemu bančnega nakazila vrnjeni.

Navedba v uvodniku izhaja iz poročila računskega sodišča o prodaji omenjenega 55,35-odstotnega deleža SIJ, celotno poročilo je bralkam in bralcem dostopno v spletnem arhivu poročil računskega sodišča. Gre za eno najboljših poročil računskega sodišča, saj nazorno kaže, kako so potekale in bile interesno in politično usmerjane prodaje slovenskih podjetij.

Večinski delež v SIJ pa je bil prepoceni prodan ruskim kupcem v času vlade Janeza Janše leta 2007. Naj tu z besedami računskega sodišča iz omenjenega poročila razložimo besedo »prepoceni«: »Komisija za prodajo je postopek prodaje vodila na način, ki ni zagotavljal doseganja najvišje možne prodajne cene in najboljših možnih pogojev prodaje. Komisija za prodajo ni naročila ocene vrednosti posameznih odvisnih družb in o prodaji posameznih odvisnih družb ni odločala, zato je v pozivu za javno zbiranje ponudb objavila le prodajo delnic skupine SIJ. Po objavi poziva k javnemu zbiranju ponudb od ponudnikov ni pridobila ustreznih informacij o izraženem interesu za nakup posameznih odvisnih družb. Med tremi prispelimi ponudbami je izbrala ponudbo družbe, ki jo je malo pred oddajo ponudbe ustanovila nizozemska zadruga – tudi ta je bila ustanovljena šele takrat –, obe pa sta bili vključeni v poslovni sistem ruske matične družbe (garant v prodajni pogodbi). Ker je komisija za prodajo omejila pogajanja le na izbranega ponudnika, si je zmanjšala pogajalsko moč in možnost doseganja najvišje možne prodajne cene ter najugodnejših pogojev prodaje.« Z drugimi besedami, novinarskimi: vlada oziroma njena komisija, ki jo je vodila Marija Zagožen, ki je spadala v tistem času v ožji krog predsednika vlade Janeza Janše, je ravnala v korist kupcev.

Med drugim pa je v poročilu omenjeno tudi nakazilo 70 milijonov evrov na račun pri pooblaščenem notarju. Takole pravi računsko sodišče: »Nakazilo je bilo izvedeno v več delih, na skrbniški račun pri notarju pa je bilo nakazano za 70.015.000 evrov presežka sredstev nad zneskom kupnine. Ocenjujemo, da ministrstvo za gospodarstvo ni ravnalo učinkovito, ker od kupca ni zahtevalo dokazil in pojasnil o tem, s katerega računa so bila sredstva nakazana in s kakšnim namenom …«

Bralkam in bralcem naj na koncu priporočim branje celotnega poročila o prodaji SIJ: to je poročilo o slovenski tranziciji, pojasnjuje pa tudi današnje ravnanje številnih gospodarskih in političnih akterjev ter njihova medsebojna razmerja.