Sama sebi namen

Tavarneta Bistro
Gosposka ulica 9, Ljubljana
Tel.: 070 663 484
Ljubljanska Tavarneta od torka do petka obratuje od 16. do 24. ure, tudi ob sobotah konča opolnoči, a začne že opoldne; ob nedeljah in ponedeljkih počiva.

Ambient:
enosobni placek z nekaj visokimi in nekaj nizkimi bistrojsko dimenzioniranimi mizicami ter dominantno vinsko vitrino, v zvočnikih je nedefinirana lounge žolca

Napitki:
na tabli se hvalijo z več kot 400 etiketami; veliko od teh je šampanjcev; na kozarec ne točijo niti enega vina, cene buteljk pa se začnejo pri 25 evrih.

Vegetacija:
kratki meni zasedajo predvsem morski organizmi in meso

Dostopnost:
centraška pehota (najbližja garaža je pod Kongresnim trgom); gibalno ovirani naj se pripravijo na nekaj stopnic in ostre zavoje

Fino:
surov morski krožnik

Ne tako fino:
pistacijev fondant
bavete z jastogom
vinska togost

Surov morski krožnik (z dodatno ostrigo) je stal 37, angleški rostbif 14, pol ducata polžev 15, bavete z jastogom 31, njoki z račjim ragujem 17, sladica pa 6 evrov.

»A, to bi pa lahko bilo eno tako proper pošihtno hengališče,« je ob pogledu na obratovalni urnik v Ljubljani obratujoče Tavarnete briških vinskih bratov Bužinel glasno razmišljal vodja Konzumove pehotne enote, ki je bila napotena na misijo v nekdanje prostore Volčičeve Monstere. Majhen, a prijeten prostor je sicer označen kot bistro, a bi se mu v resnici bolj podala oznaka šampanjski bar.

Resno zastavljena ponudba šampijev po – sploh glede na cene hrane – precej ugodnih cenah je poleg simpatične, pozorne in ravno prav prisotne natakarice v bistvu edina omembe vredna reč, zaradi katere bi vas napotili na Gosposko 9. Vse ostalo je precej meh, vsaj dve stvari pa sta celo vredni resne graje. To, da v bistroju z golimi mizami brezsramno zaračunavajo pogrinjek, pa zanj na mizo ne prinesejo nič, še piškavega fabriškega grisina ne, kar veliko pove o odnosu do gostov. A če je to prakso v luči štetja novcev še mogoče razumeti, je težko najti logiko v dejstvu, da v lokalu, ki se hvali z več kot 400 različnimi vinskimi etiketami, niti enega samega vina ne točijo na kozarec, še najbolj simpl rebule, ki jo Bužineli pridelujejo sami, ne. Flaša ali nič! In to v času, ko obstaja kar nekaj tehnoloških rešitev – coravin, vacu vin, repour – ki omogočajo, da vino v buteljki še dneve ali celo tedne po odprtju ostane v formi.

V nasprotju s pestro vinsko ponudbo je spisek hrane zelo kratek, pa tudi precej dolgočasen: nekaj tatarcev, angleški rostbif, zbirkica morskega cruda, školjke in škampi, par paštic in taljata, ki – al mamo srečo – je zmanjka ravno, ko pridemo mi. Posebej obkrožena postavka na meniju je burger s hobotnico, ki pa smo ga pri ceni 23 evrov v presojo prepustili komu drugemu. Mi smo tako bili res zadovoljni samo z lepo pripravljenimi, bolj peteršiljastimi kot česnastimi polži po burgundsko in surovim ribjim krožnikom, na katerem velja še posebej omeniti res fine sladkaste škampe ter s koščki pomaranče oplemeniteno brancinovo sekanico. Všečni so bili sicer tudi kompaktni drobni njokci, a je bil račji ragu – no, bolj je šlo za prepraženo mleto račje meso – tako masten, da je na dnu krožnika ostalo še kakšen deci maščobe. Ta se je cedila tudi iz micenega fondanta s pistacijevo kremo, oni angleški rostbif so pred hlajenjem preveč zapekli, finalizacija z motovilcem, kockami staranega sira, zeliščnim oljem in cukrasto balzamično redukcijo pa tudi ni bila bohvekaj.

Celo upi, ki smo jih polagali v domnevni tavarnetni kronski dragulj – bavete z jastogom – so se izkazali za neupravičene: skoraj razkuhano pašto so v menza stilu zvrnili na krožnik, zraven pa postavili polovico jastoga, ki je bil preveč termično obdelan, meso, ki smo ga izluščili iz klešč in repa, pa gumasto. Škoda se dela.

Ljubljanska Tavarneta je lokal, ki je očitno bolj kot gostom namenjen razkazovanju šampanjcev v vinski vitrini in insta promociji. Cena, ki jo je za sodelovanje v stranskih vlogah treba plačati, pa ni ravno nizka. Precenjeno!