8. 3. 2024 | Mladina 10 | Družba
Dunaj, socialno mesto
Pogovor s Christianom Schantlom iz največjega evropskega upravljavca javnih stanovanj, dunajskega stanovanjskega sklada Wiener Wohnen
Christian Schantl v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer bo do 14. aprila predstavljen dunajski model socialnih stanovanj.
Dunaj ima edinstven model socialnih stanovanj, ki je bil zasnovan pred stoletjem in ga seveda ni mogoče preprosto »skopirati«. Polovica prebivalcev avstrijske prestolnice je danes najemnikov z reguliranimi najemninami in za neomejen čas. Najemništvo je destigmatizirano, zagotavlja visoko kakovost bivanja, želje po privatizaciji javnega fonda stanovanj pa desetletja uspešno zatirajo – tudi z izvolitvijo pravih socialdemokratov, kot trdi naš sogovornik Christian Schantl, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje dunajskega stanovanjskega sklada, družbe Wiener Wohnen: od aprila 1945 so bili vsi župani Dunaja člani avstrijske socialdemokratske stranke SPÖ.
Župan slovenskega glavnega mesta je z Dunaja v Ljubljano nedavno pripeljal vodstvo tamkajšnje sežigalnice odpadkov, ki jo vidi kot »svoj« referenčni projekt, celjski župan Matija Kovač pa je minuli teden gostil predstavnike družbe Wiener Wohnen, dunajske – v Evropi največje – upravljavke javnih najemnih stanovanj. Družba, dejansko gre za javni stanovanjski sklad, upravlja več kot 220 tisoč stanovanj v neposredni lasti mesta Dunaj; drugi del tamkajšnjega socialnega najemniškega fonda pa obsega še približno 200 tisoč stanovanj, ki so zgrajena s subvencijami zvezne dežele Dunaj in jih upravljajo nepridobitne kooperacije.
Model najemniških socialnih stanovanj na Dunaju je bil vzpostavljen po prvi svetovni vojni, ko so mesto preplavili priseljeni delavci. Leta 1923 je mestni svet »Rdečega Dunaja« sprejel odločitev o gradnji prvih 25 tisoč javnih stanovanj, leta 1933 jih je bilo v fondu že 65 tisoč, v njih je stanovalo približno 200 tisoč prebivalcev. Danes fond dvomilijonskega Dunaja obsega 420 tisoč enot. Model je preživel vojno in celo privatizacijska prizadevanja.
Kot povsod po svetu smo imeli tudi v Avstriji zelo mračno obdobje, najprej avstrofašizma, ko je oblast prevzela Domovinska fronta (Vaterländische Front), in nato obdobje nacionalsocializma in druge svetovne vojne. Če izvzamemo to obdobje od leta 1933 do 1945, naš sistem zdaj deluje že stoletje, to pomeni, da je dober. Dunaj se morda pomembno razlikuje od drugih mest po tem, da smo imeli vedno, razen v omenjenem mračnem obdobju, prave socialdemokratske župane. Ohranitev vzpostavljenega sistema nikoli ni bila zares vprašljiva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.