Poleg naravovarstvenikov jim zdaj vse glasneje nasprotujejo še kmetje

»Nismo proti poplavni varnosti. Hočemo pa realne rešitve, da smo vključeni v odločitve, kaj se bo gradilo na kmetijski zemlji,« pravi Rok Sedminek, kmet iz Savinjske doline.

Kmetje iz Savinjske in Šaleške doline so prejšnji teden v Žalcu ob obisku ministra Novaka protestirali zaradi napovedane gradnje suhih zadrževalnikov, ki jih država načrtuje ob Savinji in Bolski; zahtevajo dialog ob pripravi državnih prostorskih načrtov, ki naj bi bili za območja v Spodnji Savinjski dolini in na širšem vplivnem območju sprejeti do konca leta 2025. »Zame načrtovana gradnja pomeni izgubo praktično 80 odstotkov obdelovalnih površin,« pravi Boštjan Škrabar iz Šempetra v Savinjski dolini, tudi hmeljar. Opozarja, da bi se površine znotraj zadrževalnikov lahko uporabljale naprej, a bi vsa tveganja moral prevzeti kmetovalec, to pa se mu zdi nesprejemljivo.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je med torkovim obiskom na območjih ob spodnjem toku Savinje zagotovil, da bodo na lokacijah, kjer se prostorski načrti še pripravljajo, suhi zadrževalniki in drugi objekti za zagotavljanje poplavne odpornosti »v čim večji možni meri« zgrajeni zunaj najboljših kmetijskih zemljišč. Obljublja tudi novo prakso: »Ugotavljamo, da sta v preteklih letih način pridobivanja zemljišč in predvsem komunikacija nekoliko šepala. Zdaj smo se odločili za drugačen pristop, tudi pri vprašanju pridobivanja zemljišč. Skupaj s kmetijskim ministrstvom bomo oblikovali poseben protokol, ki bo določal ravnanje v konkretnih primerih od možnosti odkupa pa vse do ponudbe nadomestnega zemljišča, in ta protokol bo nato vzorec, ki ga bomo v takšnih primerih lahko uporabljali po vsej Sloveniji.« Kljub vsemu dodaja: »Potreben bo družbeni konsenz. To ni več samo vprašanje urejanja voda ali zgolj prostorskega načrtovanja.«

Da suhi zadrževalniki – gre za ogromne razlivne bazene, obdane z večmetrskimi zgrajenimi nasipi, kamor se voda načrtno pušča v obdobjih povečanih padavin – ne smejo biti prevladujoča oblika naložb v protipoplavno zaščito, so že ob sprejetju Načrta za okrevanje in odpornost v času prejšnje vlade in ministra Andreja Vizjaka glasno opozarjali naravovarstveniki in pozivali k bolj sonaravnim rešitvam. Opozarjali so, da so robustni »betonizirani« suhi zadrževalniki privlačni zlasti za gradbince in da jih v razvitejših državah nadomeščajo podnebnim spremembam primernejše resnično zelene rešitve. Kmetje so na omenjenih območjih že lani pozvali odločevalce, naj najdejo možnost za preusmeritev odvečne vode ob poplavah v vzporedne struge, močvirja, jezera, strokovnjaki pa so opozarjali na problematično stanje, ki je odraz napak v preteklosti, pozidavo poplavnih območij, ki danes onemogoča izvedbo različnih tehničnih protipoplavnih ukrepov.

Iz mehanizma EU za okrevanje ima Slovenija po zadnjih spremembah za naložbe v zmanjševanje protipoplavne ogroženosti na voljo 240 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil.