Jedrska koalicija

V torek, 12. marca, je odjeknila novica o veliki “referendumsko-jedrski koaliciji”, z izjemo “črne ovce” Levice. Na vrat na nos večina strank složno predlaga posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na prvi pogled bi človek zadovoljno vzkliknil: lepo! Demokratično! Odločali bomo z referendumom … No, poslanka Levice Sukićeva je nato, v utemeljevanju ne-podpore stranke Levice tej “bipartisan” odločitvi, povedala bistvo; ta referendum je mišljen kot bližnjica do bianco menice vsem vladam, ki bodo upravljale projekt JEK2. Veliko pa je tveganje, da smo pred novo TEŠ 6. Tega resnega tveganja se morda intimno zavedajo vse stranke, zato je sedaj najlažje, s posvetovalnim referendumom, prelagati odgovornost za morebiten nov polom na pleča vseh državljank in državljanov. Sukićeva je povedala še nekaj bistvenega: na rokohitrski referendum bomo šli, ne da bi javnost spoznala vse podrobnosti in tudi tveganja ter senčne plati te “strateške” odločitve. Podobno kot pri referendumu o Natu. Potrebno je hiteti in strašiti javnost z mrzlimi zimami brez ogrevanja, še posebno zdaj, ko ruskega plina ni več. Ta je pravi trenutek za novo koalicijo voljnih!

Pa poglejmo nekaj podrobnosti, o katerih se ne bo veliko govorilo in pisalo, saj pričakujem, da bodo slovenski mainstream mediji, za katerimi stoji država ali kapital, enozvočno za. Gospodarstveniki so že aplavdirali, vse stranke (brez Levice zaenkrat), pa bodo referendum in 2. blok JEK podprle. Prične se tista nekritična “evforija”, ki smo jo že spoznali pri vstopanju v EU in Nato, napadu ZDA in zaveznikov na Afganistan, Irak in Libijo, Ukrajini, sankcijah proti Rusiji … no, pri Izraelu in Gazi je atlantska evforija nekoliko, sramežljivo, popustila, ugasnila. Zdaj pa stopimo spet v skupno borbo za nacionalni energetski cilj! O potrebi in nujnosti jedrske, kot “trajnostne in zelene energije”, ki naj bi zagotovila dolgoročno blaginjo vsem, bomo do novembrskega referenduma veliko slišali in brali. Morda bodo angažirane tudi temne in svetle vplivnice. Zato bom tukaj izpostavil nekaj dilem, o katerih bi morali temeljito spregovoriti, preden se podamo v boj za ali proti bianco menici.

1. Jedrska energija ni obnovljiva energija in ne pomeni energetske avtonomije. Uran je potrebno uvažati.

2. Jedrska energija je med najdražjimi, zaradi drage tehnologije in drage surovine. Posledično se računi elektrike za gospodinjstva ne bodo pocenili, temveč nasprotno.

3. Nesreče v jedrskih elektrarnah so redke, a potencialno najnevarnejše za okolje in ljudi.

4. V nestabilnem času vojn so tveganja (primer Zaporožja) še večja.

5. Krško se nahaja ob tektonski prelomnici in na enem od potresno bolj aktivnih območij Slovenije - tveganje močnega potresa, ki ga v obdobju delovanja JEK 1, (še) k sreči ni bilo, je vendar še naprej realno.

6. Vprašanje hranjenja in odstranitve radioaktivnih odpadkov ni rešeno. Jih bomo izvažali v Afriko in tretji svet?

7. Jedrska energija je postala “zelena” le nedavno, po odločitvi Evropske komisije in pod pritiskom močnega jedrskega lobija. Konec dobave ruskega plina jim je pri tem zelo pomagal.

8. Vprašanje za logiko: zakaj Avstrija trmasto nasprotuje jedrski energiji in raje intenzivno vlaga v obnovljive vire? Mar nima potrebe po energiji, kot jih imamo mi?

9. In dulcis in fundo: ob lanskem obisku ameriških senatorjev (zoper enega od njih, Boba Menendeza, obtoženega nato v ZDA prejemanja podkupnin) pri vrhu slovenske politike (zunanji ministrici, predsedniku vlade, predsednici republike) je bil javno izpostavljen namig o pomenu, da posel JEK2 dobi ameriški Whestinghouse (graditelj JEK1). Zelo zgovorno. Lahko sumimo, da so posli, vsaj politično - nihče se od slovenskih vrhovnih politikov ni odzval na lobistično izjavo senatorja - že sklenjeni in da bo služil “posvetovalni referendum” predvsem kot demagoška bližnjica do uveljavitve njihovih interesov. Manj pa naših.

Sam bom na referendumu glasoval proti, ker verjamem, da obstajajo druge, manj tvegane in bolj trajnostne poti do energetske varnosti. Pa bi raje pri tem sodelovali z Avstrijo. A žal mislim, da je kocka že padla; politično jedrsko enoumje od SDS do SD, preko Svobode in Nove Slovenije, je že dejstvo. Podobno je bilo pri TEŠ 6. Hiteli bodo z referendumom in ga skušali triumfalno dobiti. Vprašanje je, ali se bo družba spet pustila manipulirati in zapeljati. Trikov za to je nešteto.