Grozeče poročilo

»Na svetovni ravni je bilo leto 2023 z 1,48 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnijo najtoplejše leto v zgodovini spremljanja temperature, Evropa pa je celina, ki se najhitreje segreva, približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Vročinski valovi v Evropi postajajo vse hujši: pogostejši, daljši in bolj vroči.« To sta le uvodna poudarka Evropske agencije za okolje v ta teden objavljeni oceni podnebnih tveganj. Poročilo poudarja, da so »mnoga podnebna tveganja, ki ogrožajo ekosisteme, infrastrukturo, vodne vire, prehransko varnost, finančno stabilnost in zdravje ljudi, v Evropi že dosegla kritične ravni, da se tveganja povečujejo«, in to »hitreje od pripravljenosti za družbeno ukrepanje«.

Kaj so torej ugotovili v agenciji? Zbrali smo zgolj nekaj opisov stanj in napovedi iz 425-stranskega poročila, ki je težko, a nujno branje.

Pet najtoplejših let v Evropi se je zvrstilo od leta 2014. Vročinski val poleti 2022 je v Evropi povzročil več kot 60 tisoč smrti. Tudi če bomo ostali pod stopnjo globalnega segrevanja za 1,5 stopinje v bližnji do srednjeročni prihodnosti, bo v EU in Združenem kraljestvu ekstremnim vročinskim valovom izpostavljenih 100 milijonov ljudi na leto.

Na Norveškem, Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Nemčiji so opazili večjo pojavnost kožnega raka melanoma. Kmečko prebivalstvo v EU je staro, saj je tretjina delavcev starejša od 65 let in tako še posebej izpostavljena vročinskemu stresu. Gre za panogo, ključno za oskrbo s hrano.

Približno sedmim odstotkom evropskega prebivalstva grozi zmerna do huda prehranska negotovost, prizadete so zlasti ranljive skupine in države jugovzhodne Evrope. Zaradi vplivov podnebnih sprememb se je v Evropi povečala prehranska negotovost 11,9 milijona ljudi. Z zmanjšanjem obsega živinoreje ter porabe mesa in mlečnih izdelkov v Evropi in po svetu bi se znatno povečala razpoložljivost žit za prehrano ljudi.

Predvidena sta povečanje požarov v naravi in zmanjšana kakovost zraka, zaradi česar bo več bolezni dihal, obolevnost in umrljivost bosta večji zlasti v južni Evropi.

Podnebne spremembe bodo verjetno povzročile tudi širjenje bakterijskih patogenih organizmov in večjo protimikrobno odpornost v Evropi, s spremembami pa se povečuje tveganje za širjenje kužnih živalskih bolezni zoonoz na ljudi. Vse pogostejši in dolgotrajnejši zmanjšani pretok voda bo povzročil hidrološke suše in vse večje pomanjkanje vode v južni in zahodni ter srednji Evropi.

Severno-, zahodno- in srednjeevropska mesta verjetno čaka občutno povečanje poplav, južnoevropska mesta pa bodo občutila veliko do zelo veliko povečanje meteoroloških suš. Vse pogostejši in dolgotrajnejši zmanjšani pretok voda bo povzročil hidrološke suše in vse večje pomanjkanje vode. Temperatura vode v večjih evropskih jezerih in rekah se je v zadnjem stoletju zvišala za približno stopinjo do tri stopinje Celzija, zaradi česar so ogroženi vodni ekosistemi.

V industriji se povečuje škoda zaradi poplav in vetroloma, vendar bo to škodo v prihodnjih desetletjih presegla škoda zaradi suše in vročinskih valov. Hkrati se bo z izgubo snega in umikom ledenikov v Alpah zmanjšala proizvodnja energije v hidroelektrarnah, s segrevanjem pa se povečujejo tudi izgube vode zaradi izhlapevanja, pogostejše nevihte bodo poleg tega motile delovanje sončnih elektrarn.

Poročilo agencije je sicer izšlo le nekaj dni po kongresu najmočnejše evropske politične skupine, Evropske ljudske stranke, v Bukarešti. Politiki bi ga v resnici morali brati na glas. EPP, katere članice so tudi »naše« SDS, NSi in SLS, se namreč v zadnjih mesecih odmika od zavez in ukrepov za preprečitev podnebnega zloma.