18. 3. 2024 | Svet
»Največje pokopališče na prostem«
EU opozarja, da je Gaza, ki je bila pred vojno največji zapor na prostem, danes postala tudi pokopališče za mnoga najpomembnejša načela humanitarnega prava
Prižiganje sveč v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze na Trgu republike v Ljubljani
© Janez Zalaznik
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes znova opozoril na katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in pozval k ukrepanju, da bi potrebna pomoč prišla do ljudi v palestinsko enklavo. Kot je dejal ob začetku zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju, je Gaza danes "največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi".
"Gaza je bila pred vojno največji zapor na prostem. Danes je največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi, in tudi pokopališče za mnoga najpomembnejša načela humanitarnega prava," je opozoril Borrel.
V luči humanitarne stiske v Gazi je Borrell opozoril, da se "na egiptovski strani meje hrana že mesece nabira v zalogah, medtem ko na drugi stani ljudje umirajo od lakote. To je nekaj, kar zahteva ukrepanje, ne samo izražanje skrbi", je menil.
Humanitarne razmere v Gazi bodo sicer ena od tem v okviru razprave zunanjih ministrov EU, ki bodo na današnjem zasedanju govorili o razmerah na Bližnjem vzhodu in posledicah vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.
Borrell je izrazil upanje, da se bodo ministri sporazumeli o skupnem stališču glede Gaze pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo ta konec tedna v Bruslju. Z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem pa bosta ob koncu današnjega zasedanja objavila skupno izjavo o humanitarnih razmerah v Gazi.
Tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, ki trenutno predseduje Svetu EU, je danes pozvala k ukrepanju. "Ne moremo ostati pasivni glede razmer v Gazi," je menila in se zavzela za "popolni dostop" humanitarne pomoči v enklavo.
Ministri bodo danes razpravljali tudi o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU in Izraelom, predvsem ali slednji izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Borrell je pojasnil, da ne gre za vprašanje popolne začasne prekinitve sporazuma, ampak za "politično dimenzijo" sporazuma, ki temelji na spoštovanju humanitarnega prava.
V okviru razprave o Bližnjem vzhodu bodo ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon, govorili tudi o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci za zasedenem Zahodnem bregu ter o dodatnih sankcijah proti pripadnikom Hamasa. Borrell je izrazil upanje, da bodo ministri danes dosegli politični dogovor za oboje.
hbejb_Qr808
bxJZG_AYzPY
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.