»Lansko leto je bilo najbolj vroče doslej«

Obdobje zadnjih desetih let je bilo najbolj vroče v zgodovini meritev, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO)

Obdobje zadnjih desetih let je bilo najbolj vroče v zgodovini meritev, je danes sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Obenem je potrdila, da je bilo lansko leto najbolj vroče doslej. Danes objavljeno poročilo kaže, da je planet "na robu", je ob tem opozoril generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres.

"Zemlja kliče na pomoč," je ob objavi letnega poročila o stanju svetovnega podnebja dejal Guterres. Poudaril je, da onesnaževanje s fosilnimi gorivi povzroča "podnebni kaos", in opozoril, da se podnebne spremembe dogajajo vedno hitreje.

Po podatkih WMO je bila povprečna temperatura ob površju lani za 1,45 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Države so si v okviru pariškega podnebnega sporazuma zadale cilj omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Kot je danes opozorila vodja WMO Andrea Celeste Saulo, svet še nikoli ni bil tako blizu tej meji. Po njenih besedah je treba današnje poročilo razumeti kot "rdeči alarm".

Saulo je ob tem poudarila, da so podnebne spremembe veliko več kot le temperature. "To, čemur smo bili priča leta 2023, še posebej zaradi segrevanja oceanov, taljenja ledenikov in izgube antarktičnega morskega ledu, je še posebej zaskrbljujoče," je dejala.

To, čemur smo bili priča leta 2023, še posebej zaradi segrevanja oceanov, taljenja ledenikov in izgube antarktičnega morskega ledu, je še posebej zaskrbljujče."

Andrea Celeste Saulo,
vodja WMO

Po ugotovitvah WMO so morski vročinski valovi lani na povprečen dan zajeli skoraj tretjino oceanskih območij. Do konca leta 2023 pa je več kot 90 odstotkov teh območij v določenem obdobju leta doživelo vročinski val.

Organizacija je hkrati opozorila, da so ključni ledeniki po vsem svetu utrpeli največjo izgubo ledu od začetka izvajanja meritev leta 1950, kar je posledica izjemnega taljenja ledu v Severni Ameriki in Evropi. Samo v Švici, kjer ima WMO sedež, so na primer alpski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili deset odstotkov svoje preostale prostornine.

Tudi obseg antarktičnega morskega ledu je bil po ugotovitvah WMO "daleč najmanjši" v zgodovini. Po besedah Saulo je bila njegova največja površina ob koncu zime na južni polobli za približno milijon kvadratnih kilometrov, kar je enako skupni površini Francije in Nemčije, manjša od prejšnjega rekordno nizkega obsega.

Zaradi stalnega segrevanja oceanov ter hitrega taljenja ledenikov in ledenih plošč se je gladina morja lani dvignila na najvišjo raven od začetka satelitskih meritev leta 1993. WMO je poudarila, da se je povprečni svetovni dvig morske gladine v obdobju od 2014 do 2023 več kot podvojil v primerjavi s prvim desetletjem satelitskih meritev.

Po oceni WMO je zelo verjetno, da bo leto 2024 še bolj vroče od preteklega.