Nedostopna pomoč

Javni Eko sklad je za boj proti energetski revščini iz proračuna prejel pet milijonov evrov za stoodstotno financiranje energetske prenove stavb, ki bi se je lotila socialno ogrožena gospodinjstva. Sliši se kot dober in socialno naravnan projekt. A socialno ogrožena gospodinjstva te pomoči ne izrabijo – najprej že zaradi pomanjkljivih oziroma kar nejasnih pojasnil, kdo je do nje sploh upravičen.

Kaj je naloga Eko sklada? Če povzamemo, ponuja finančno podporo za naložbe, ki naj bi prispevale k varovanju okolja in zmanjšanju ogljičnega odtisa infrastrukture. Subvencije in posojila ponuja posameznikom, pa tudi zasebnim podjetjem in javnemu sektorju. Za prebivalce so finančne spodbude na voljo za tipe naložb, kot so nakup, gradnja ali celovita obnova stanovanjske stavbe, ogrevanje in prezračevanje, izolacija in okna, menjava cevi in oblog, voda, odpadki, celo gospodinjski aparati, seveda pa tudi električna samooskrba in nakup električnih, hibridnih vozil ali vozil na plin.

Za celovito obnovo stanovanjske stavbe sta na primer na voljo posojilo in subvencija. Posojilo, ki lahko doseže tudi vrednost vseh priznanih stroškov, se ponuja po fiksni obrestni meri 2,8 odstotka, ki je občutno nižja od obrestnih mer na bančnem trgu. Na voljo pa je tudi spremenljiva obrestna mera, določena s trimesečnim euriborom plus enim odstotkom. Trenutno je trimesečni euribor okoli štiri odstotke. Odplačna doba je v obeh primerih do 20 let.

V zadnjem času smo v javnosti večkrat slišali, da se sklad še posebej osredotoča na posameznike in gospodinjstva, ki jih pesti energetska revščina. V zadnjih dveh letih so se namreč cene energentov zvišale, s koncem vladnih ukrepov za blažitev energetske draginje pa so hitro zrasli tudi stroški, ki jih morajo poravnati uporabniki elektrike in ogrevanja. Cene so se najbolj zvišale za ljudi, ki živijo v starejših, energetsko potratnih stavbah in nimajo denarja za prenovo. Tako se lahko ujamejo v začarani krog, v katerem denarja za prenovo stanovanjske stavbe ne morejo prihraniti zaradi visokih vsakomesečnih stroškov.

Če bi upoštevali zgolj navedbe na spletni strani Eko sklada, tako rekoč nihče ni upravičen do pomoči, saj tam navajajo, da skupno premoženje gospodinjstva ne sme presegati dobrih 23 tisoč evrov.

Prav najrevnejšim naj bi bila država posebej naklonjena: sklad krije tudi sto odstotkov njihove naložbe, torej vse stroške prenove, pod pogojem, da »gospodinjstvo živi v nizko energijsko učinkovitih prostorih ali v neustreznih bivalnih razmerah« in da je »gospodinjstvo materialno ogroženo«. Najvišja mogoča posamezna pomoč znaša 18 tisoč evrov, za to pa je namenjenih pet milijonov evrov. Pri tem je eden od pogojev, da je gospodinjstvo upravičeno do te pomoči, dokazilo, da je materialno ogroženo. Prosilec mora vlogi tako priložiti izjavo o premoženju, s katero člani gospodinjstva potrjujejo, da skupaj nimajo premoženja za več kot 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Trenutno je minimalni dohodek 484 evrov, kar pomeni, da gospodinjstvo ne sme imeti več kot 23.274 evrov skupnega premoženja. Hkrati mora biti oseba, ki oddaja vlogo, lastnica vsaj polovice nepremičnine, ki naj bi jo obnavljala. Z drugimi besedami: pogoji so postavljeni tako nizko, da jih seveda tako rekoč nihče ne izpolnjuje. Naj ponovimo: celotno gospodinjstvo ne sme imeti več kot dobrih 23 tisoč evrov skupnega premoženja. Ne dohodkov, premoženja v celoti.

Tako je navedeno v javnem razpisu na spletni strani. V samem besedilu javnega poziva, ki je dolgo 20 strani, piše, da se iz skupnega premoženja izvzame nepremičnina, ki naj bi bila prenovljena. To je izjemno pomembno merilo, ki za večino bistveno spremeni možnosti za pristop k razpisu. Večina ljudi, ki raziskujejo možnosti prejetja finančne pomoči od države, se namreč ne loti prebiranja celotnega javnega poziva, sploh, če je njegova krajša – in dejansko nepopolna – predstavitev objavljena na spletni strani Eko sklada. A to še ni vse. Poleg tega sklad na svoji spletni strani tudi ne navaja, da gospodinjstvom, ki materialno ogroženost izkazujejo z odločbo centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, sploh ni treba priložiti izjave o premoženju.

Upamo lahko, da na Eko skladu tega niso zagrešili namenoma, ampak gre zgolj za malomarnost. Žal se te napake zgodijo vedno znova ravno pri socialno najšibkejših, ki so tudi najmanj vešči tovrstnih postopkov.