Monika Weiss

 |  Mladina 12  |  Politika

NSi ostaja pri drvih

Slovenske župnije pa zaradi "varovanja stvarstva" opuščajo peči na drva 

© Wikipedia

Ob najnovejši jumbo akciji opozicijske stranke NSi – Krščanski demokrati »Drv ne damo« in zahtevi po referendumu je zanimivo branje zadnjega letnega poročila katoliške cerkve v Sloveniji. Februarja objavljeno poročilo, ki ga je uredilo tajništvo Slovenske škofovske konference, posebno poglavje namenja slovenski katoliški cerkvi in skrbi za okolje oziroma »varovanje stvarstva«. »Soočati se s temi problemi pomeni stvarno, pogumno pogledati v oči sebi in biti pravičen oziroma pošten do drugih (tudi prihodnjih rodov),« beremo v uvodu. Posebej so omenjeni naravo- in okoljevarstveni pozivi treh zadnjih papežev, zlasti okrožnica Laudato si (Bodi hvaljen) sedanjega papeža Frančiška iz leta 2015 in poziv iz nje: »Nujno je razvijati in spodbujati politiko, ki bo v prihodnjih letih močno zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida in drugih zelo onesnažujočih plinov, na primer tako, da bi fosilna goriva nadomeščali z obnovljivimi viri energije.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Monika Weiss

 |  Mladina 12  |  Politika

© Wikipedia

Ob najnovejši jumbo akciji opozicijske stranke NSi – Krščanski demokrati »Drv ne damo« in zahtevi po referendumu je zanimivo branje zadnjega letnega poročila katoliške cerkve v Sloveniji. Februarja objavljeno poročilo, ki ga je uredilo tajništvo Slovenske škofovske konference, posebno poglavje namenja slovenski katoliški cerkvi in skrbi za okolje oziroma »varovanje stvarstva«. »Soočati se s temi problemi pomeni stvarno, pogumno pogledati v oči sebi in biti pravičen oziroma pošten do drugih (tudi prihodnjih rodov),« beremo v uvodu. Posebej so omenjeni naravo- in okoljevarstveni pozivi treh zadnjih papežev, zlasti okrožnica Laudato si (Bodi hvaljen) sedanjega papeža Frančiška iz leta 2015 in poziv iz nje: »Nujno je razvijati in spodbujati politiko, ki bo v prihodnjih letih močno zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida in drugih zelo onesnažujočih plinov, na primer tako, da bi fosilna goriva nadomeščali z obnovljivimi viri energije.«

Tudi bivši ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je že leta 1991 v knjigi Oseba in družba opozarjal, da moramo najprej pomisliti »na ekološka vprašanja«, ki so se pojavila »zaradi pospešenega izkoriščanja zemeljskih olj in premoga« in ki so »neposredno povezana tudi z vprašanji pravičnosti in miru«. V poročilu je objavljen seznam konkretnih prizadevanj škofij za varovanje stvarstva. V celjski so denimo zapisali: »V eni izmed cerkva so namestili centralno ogrevanje na zemeljski plin; z zamenjavo peči na drva je izkoristek višji vsaj za 30 odstotkov. V nekaterih župnijah uporabljajo toplotne črpalke za ogrevanje pastoralnih prostorov. Nekaj župnij je namestilo (oziroma načrtujejo) sončne elektrarne.« Pa tudi: »Eden izmed župnikov uporablja električno vozilo s podaljšanim dosegom in načrtuje prehod na popolnoma električni pogon.« Škofija Murska Sobota poroča: »V župnijah Križevci pri Ljutomeru, Sv. Jurij v Prekmurju, Tišina, Pertoča, Bogojina in Odranci so zamenjali stare peči na kurilno olje ali na plin s toplotnimi črpalkami ter s tem prepolovili porabo energije.« Tudi novomeška dodaja, da so nekatere župnije vgradile nove toplotne črpalke, dodatno toplotno izolirale stavbe in namestile sončno elektrarno.

Pod črto: celo v cerkvi se premika, naši NSi – Krščanski demokrati pa vztrajajo in ostajajo pri drvih ter grozijo z referendumom, četudi je vlada zaradi političnega pritiska napovedala umik »sporne« omejitve ogrevanja z drvi.

Novi dokaz, da imamo težave zlasti v mestih, smo dobili ta teden. Švicarska organizacija za kakovost zraka IQAir, ki črpa podatke iz več kot 30 tisoč merilnih postaj po svetu, je objavila lestvico 7812 mest po onesnaženosti z delci PM 2,5 v letu 2023. Zdravju škodljivi prašni delci, veliki do 2,5 mikrometra (PM 2,5), so poleg delcev PM 10 posledica onesnaženja, med drugim izpustov iz dizelskih vozil ter kurjenja premoga in lesa, tudi v majhnih kurilnih napravah. Na lestvici je med slovenskimi mesti najslabše uvrščeno Novo mesto, ki je bilo lani s povprečno 17,3 mikrograma delcev PM 2,5 na kubični meter 1455. najbolj onesnaženo mesto na svetu, Ljubljana pa je s 15,9 mikrograma le malo boljša, na 1605. mestu. Sosednji Dunaj, za vtis in zlasti opomin, je na 4159. mestu z vrednostjo 9,1 mikrograma na kubični meter delcev PM 2,5.

Z ministrstva za okolje smo dobili podatek o številu malih kurilnih naprav na drva v Mestni občini Ljubljana; ministrstvo ocenjuje, da je v občini na »trdo gorivo« še 19 odstotkov naprav od skupno 44.800, torej nekaj več kot 8500 naprav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.