Dvokomponentno gostišče

Bistro Kaval
Velike Brusnice 13
Tel.: 041 458 588
Velikobrusnična dvoživka obratuje od torka do sobote od 11. do 22., ob nedeljah pa od 8. do 16. ure.

Ambient:
glavna, v podeželskem chic slogu opremljena jedilnica je ena lepših gostinskih sob v domovini; muzika so bili 60’ rock hiti; prijetno!

Napitki:
kar resna, tudi onstran meja domovine segajoča vinska karta, pričakovali bi malo bolje zastopano Dolenjsko; cene so zmerne, veliko vin natakajo tudi na kozarec

Vegetacija:
osnovno, s kakšno pašto, njoki, štruklji in solato

Dostopnost:
po navodilih navigacije, leseno stopnišče je kar hud zalogaj za gibalno ovirane

Fino:
ocvrti štruklji
njoki z divjačinskim ragujem

Ne tako fino:
široki rezanci s paradižnikom

Marinirana postrv je stala 9,5, divjačinski narezek 11,5, marinirani jelen 12, široki rezanci in ocvrti štruklji 14,5, njoki z ragujem 15, ocvrta sv. rulada 18, file smuča 22, jelen s šparglji 24, limonina pita 4,5, čokoladni fondant pa 6 evrov.

»Razjašimo in privežimo konje, potem pa v saloon,« je ob pogledu na široko leseno stopnišče z veliko verando in na ime nad njo, zapisano s kavbojsko tipografijo, vodjo konzumske karavane v mislih odneslo na Divji zahod. Desni del prenovljene velikobrusnične gostilne Kaval je dejansko videti kot malo bolj nobel kavbojski saloon, na steno so celo obesili pravo vinčestrko. Če gost naredi nekaj korakov v levo (ali v obrat vstopi skozi leva vrata), se mu odpre popolnoma drugačen svet: res fletna country chic jedilnica s kaminom, ravno prav pridušeno svetlobo (in muziko) ter komfortnimi stoli, kjer smo se hitro počutili resnično dobrodošle.

Čeprav je bila v predstavitvi pethodne sezonske degustacije zapisana kakšna jako intrigantna stvar (recimo duet korenčka in espressa ter marinirani smuč v tempuri iz moke grozdnih pečk), smo si večerjo vseeno sestavili iz stalne ponudbe. No, kolikor smo jo lahko – spet smo namreč kar dvakrat zadeli na tomboli »naroči jed z jedilnega lista, ki je ravno danes ni (več) na meniju«, a je simpatična natakarica reč znala obrniti tako, da ni bilo nobene zamere.

V velikobrusničnem Kavalu (ki ima, to že moramo povedati, z istoimenskim ljubljanskim gostinskim konglomeratom skupno le ime) so se ob prostorsko-konceptualni prenovi spoprijeli s pričakovanimi dilemami: kako krmariti med gobova/goveja-plošča-palačinke pričakovanji lokalnih nedeljskih jedcev, trendovsko picaburgerizacijo ter resnejšimi gastronomskimi ambicijami. Stvari so se lotili s časovno-prostorsko kombinacijo: za prve pripravljajo preprostejše menije sredi dneva, drugim strežejo v saloonskem delu, tretje pa skušajo impresionirati v kaminski sobani.

Fletne divjačinske mesnine – merjaščeva ter jelenova salama in špehovka – so tu seveda standard, pa tudi kuhajo kar zanimivo: tanke rezine na hitro opečenega in ohlajenega jelenovega hrbta sočijo z refoškovo omako, marinirano postrv z rezinami redkvice položijo na hladen zelenin pire, svinjski zrezek obložijo z dimljenim sirom in šunko, zvijejo v rulado in ocvrejo, s fritezo izvedejo tudi nadgradnjo skutnih štrukljev, ki jih postrežejo na brokolijevem pireju, njihove v hudo spiralo zrolane bučne sorodnike pa denejo na stran k nedolžno poširanemu, z zeliščno omako prelitemu smučevemu fileju. V Kavalu motajo tudi hudo dobre njoke in jih omačijo s karakternim divjačinskim ragujem, kremasto polento prelijejo z v rdečem vinu lepo zdušeno jelenjadjo, šolski primerek čokoladnega fondanta pa presekajo s svežino mangove zmrzline.

Je pa tudi res, da ga pri marsikateri reči kaj – nič groznega, a vendar – biksnejo: glede na ceno so bili največje razočaranje široki rezanci v res brezvezni paradajzovi salsi; postrv se v tistem zeleninem pireju kar izgubi, ruladi (s krasnim krompirjem) manjka nekaj frišnega osvežilnega, smuča iz neznanega razloga obložijo z rumeno papriko, limonina pita z meringo jim pri porcioniranju razpada, a vse to ne zamegli občutka, da gre vendarle za zelo simpatičen in zanimiv lokal. Pestro!