Kako nadzirati JEK 2?

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je ta teden predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za energijo Bojanu Kumru in državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program Danijelu Levičarju poslalo konkretne zahteve po primernejšem upravljanju projekta nove jedrske elektrarne do referenduma, ki naj bi ga politika sklicala jeseni.

»Z njimi se lahko naredi proces transparenten in strokoven, javnosti se omogoči celovita in nepristranska obveščenost, procesu povrne legitimnost ter omeji moč partikularnih kapitalskih interesov v tej zgodbi,« opozarja član gibanja Izidor Ostan Ožbolt. »Do referenduma je še več kot pol leta. Če politika predlaganega ne bo storila, se utegne zgoditi, da bo referendum padel, saj se bodo ljudje počutili zavedene, imeli bodo občutek, da projekt poteka za polnjenje zasebnih žepov, in da jih želijo politiki peljati žejne čez vodo.«

In kakšne so zahteve, pri oblikovanju katerih so sodelovali pravniki Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) in drugi strokovnjaki?

Prva zahteva je, da se vladna delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti, povezanih s projektom JEK 2, razširi s štirimi predstavniki zainteresirane javnosti, to je s predstavniki civilne družbe, gospodarstva, lokalnih skupnosti in znanstvenoraziskovalnega sektorja. V skupini, ki jo vodi državni sekretar Levičar in je za zdaj edino telo, pristojno za usklajevanje projekta, so le predstavniki ministrstev in kabineta predsednika vlade, uprave za jedrsko varnost ter državnih družb Gen energija, Jedrska elektrarna Krško (JEK) in Eles.

Več ukrepov predlagajo tudi za okrepitev sodelovanja z javnostjo. Delovna skupina naj bi vsaj vsak mesec poročala javnosti o poteku projekta JEK 2, vzpostavi naj se spletna stran o projektu, kjer bo objavljeno tudi vse gradivo z zakritimi poslovnimi skrivnostmi s sej delovne skupine in bodo predstavljeni ažurirani ključni kazalniki uspešnosti projekta. Predlagajo še, naj »usposobljena in neodvisna institucija« pripravi javne regionalne razprave o obeh mogočih scenarijih razvoja slovenske energetike, ki izhajata iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in o katerih država zdaj ne govori (enakovredno). Prvi scenarij je stoodstotna vezanost zgolj na obnovljive vire energije, drugi zajema obnovljive vire plus jedrsko energijo.

Pomembna zahteva je, da delovna skupina še pred referendumom skupaj s Slovenskim državnim holdingom, upravljavcem državnega premoženja, naroči poglobljeno analizo tveganj projekta JEK 2, upoštevajoč možnosti spremembe cene projekta, spremembe tržne cene električne energije, povečanje stroškov gradnje skladišča za visokoradioaktivne odpadke in spremembe energetske mešanice v Evropi ter revizije dosedanjih analiz. Javnost naj bo z ugotovitvami seznanjena še pred referendumom.

Mladi za podnebno pravičnost prav tako predlagajo, naj člani delovne skupine sooblikujejo predlog referendumskega vprašanja, da se torej jasneje opredelijo do predloga strank Svoboda, SDS, SD in NSi. Te za novembrski referendum predlagajo vprašanje: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?« To vprašanje je sicer manj zavajajoče od tistega, ki ga je prvotno predlagala SDS in je neposredno namigovalo, da bo JEK 2 zagotavljala »cenovno dostopno oskrbo z električno energijo«.

Pri vsem tem bo zanimivo spremljati tudi – cenovno in časovno – projekt gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ravno ta teden so bili izbrani izvajalci. Za skoraj 93 milijonov evrov bo odlagalni silos s premerom 27 metrov in globino 56 metrov, halo nad silosom, upravno-servisni in tehnološki objekt gradil konzorcij družbe Riko s partnerji Kolektor, CGP in Kostak. Odpadki bodo zloženi v 990 betonskih zabojnikov, postavljeni bodo v deset plasti po 99 zabojnikov, kar bo zadoščalo za načrtovano proizvedeno količino radioaktivnih odpadkov v Sloveniji do konca obratovanja aktivne elektrarne JEK leta 2043.

Kaj bo z odpadki iz novega bloka, ne ve še nihče.