Venezuela bo priključila ozemlje sosednje države

Venezuela trdi, da ji je bila z nafto bogata Gvajana nezakonito odvzeta pred več kot sto leti

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je podpisal zakon, ki predvideva priključitev z nafto bogate pokrajine Essequibo, ki pripada sosednji Gvajani in za katero Caracas trdi, da mu je bila nezakonito odvzeta pred več kot sto leti. Takšno odločitev so decembra lani na posvetovalnem referendumu odločno podprli venezuelski volivci. 

"Odločitev, ki jo je venezuelsko ljudstvo sprejelo na posvetovalnem referendumu, bo izpolnjena v celoti, s tem zakonom pa bomo Venezuelo branili tudi na mednarodnem prizorišču," je v sredo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Maduro.

Referendum, ki so ga v Venezueli izvedli decembra lani, je zajemal pet vprašanj. Med njimi je bil predlog za ustanovitev nove venezuelske zvezne države Guayana Esequiba, podelitev venezuelskega državljanstva njenim prebivalcem ter zavračanje pristojnosti Meddržavnega sodišča (ICJ) za razsojanje v sporu.

Prebivalci 24. venezuelske zvezne države naj bi imeli svojega predstavnika tudi v naslednjem državnem parlamentu, ki bo predvidoma izvoljen leta 2025.

Zakon ob tem predvideva ustanovitev komisije za obrambo zvezne države Guayana Esequiba. Venezuelski predsednik je namreč v sredo dejal tudi, da ZDA v regiji vzpostavljajo "skrivne vojaške baze", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Gvajani v resnici vladajo južno poveljstvo sil ZDA, CIA in ExxonMobil," je dodal.

"Imamo informacije, ki dokazujejo, da so na ozemlju pokrajine Guayana Esequiba, ki ga upravlja Gvajana, nameščena tajna vojaška oporišča ZDA."

Nicolas Maduro,
venezuelski predsednik

"Imamo informacije, ki dokazujejo, da so na ozemlju pokrajine Guayana Esequiba, ki ga upravlja Gvajana, nameščena tajna vojaška oporišča ZDA," je še dejal Maduro. Menil je, da to pomeni agresijo na prebivalce južne in vzhodne Venezuele in da so bile baze zgrajene "za pripravo na eskalacijo proti Venezueli".

Z nafto bogata pokrajina Essequibo, ki meji na Venezuelo, ozemeljsko zajema skoraj 160.000 kvadratnih kilometrov ali dve tretjini ozemlja Gvajane. Prebivalstvo te regije pa je ocenjeno na približno 125.000 ljudi, kar predstavlja nekaj manj kot 16 odstotkov celotnega prebivalstva Gvajane.

Trenutno mejo med Venezuelo in Gvajano v tej regiji so zarisali leta 1899 po več desetletij trajajočem ozemeljskem sporu med Venezuelo in Veliko Britanijo, ki je imela v tistem času kolonialno oblast nad Gvajano. Venezuelo so v sporu zastopale ZDA.

Sedaj se venezuelske oblasti sklicujejo na sporazum z Združenim kraljestvom, sprejet leta 1966 po pritožbi Venezuele pri Združenih narodih in le nekaj mesecev pred osamosvojitvijo Britanske Gvajane. Razsojanje v ozemeljskem sporu je zatem v skladu s sporazumom od generalnega sekretarja ZN prevzelo Meddržavno sodišče v Haagu, vendar je Venezuela sedaj tudi z zakonom zavrnila pristojnost ICJ.

_RiHHFdYBOE