Stegovanje rok po Darsu

»Rešitev je zelo kratka, ima šttiri črke, imenuje se D, A, R in S,« je prejšnji torek z odra ljubljanskega hotela Union v mikrofon glasno črkoval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Pred vplivnim avditorijem, ki se je zbral na Dnevu slovenskega kapitalskega trga 2024 – tam je bil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, je Ipavec opozoril na nujnost privatizacije državne družbe za avtoceste Dars. Raziskava, ki so jo naredili, naj bi kazala, je razlagal Ipavec, da bi bilo treba na borzi vlagateljem ponuditi vsaj 30 odstotkov Darsa, da bi slovenski kapitalski trg postal atraktivnejši, likvidnejši in bi po 17 letih v evrskem območju napredoval iz obrobnega v razvijajoči se trg. Razvoj kapitalskega trga močno podpira tudi aktualni minister Boštjančič; ampak ali je naklonjen tudi ideji vsaj delne privatizacije Darsa, ki sicer ni ne nova in ne dobra? Kaj, poleg stalno rastoče dividende, bo namreč zanimalo male lastnike Darsa?

Ob Ipavcu, predsedniku uprave Ljubljanske borze, so na odru hotela Union minuli torek sedeli še štirje panelisti; voditelj dogodka jih je opisal s prirejeno kratico »VAP-gosti – vplivni, atraktivni in provokativni«: Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox, Igor Malevanov, podpredsednik Slovenske industrije jekla (SIJ), Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, in Uroš Ivanc, član uprave Zavarovalnice Triglav. Razpravljali so o Ljubljanski borzi – torej naši borzi, ki je leta 2015 prešla od Avstrijcev v last Zagrebačke borze in njenih 195 delničarjev, zlasti bank, finančnih družb in posameznikov, ter o vzrokih, da je naš majhni kapitalski trg neprepoznaven in nelikviden. Promet Ljubljanske borze v zadnjih letih namreč pada; lani je bilo na njej vseh poslov z delnicami, zakladnimi menicami, obveznicami in drugimi instrumenti za 330,2 milijona evrov, kar je skoraj za četrtino manj kot leta 2022 in najmanj po letu 2019. V prvem trimesečju letos je promet medletno sicer višji, a po Ipavcu lahko stanje reši le država, če strnemo. Kako? Tako, da vlagateljem na borzi ponudimo vsaj 30 odstotkov državnega Darsa.

»To ne pomeni razprodaje državne srebrnine! Ker kdo pa pravi, da moramo to prodati tujcem,« je utemeljeval Ipavec. »Zakaj tega ne kupijo domači institucionalni vlagatelji, zaposleni na Darsu, prebivalci Republike Slovenije, vsi tisti, ki vsak dan uporabljamo avtoceste? Zakaj ne postanemo delni lastniki teh avtocest? Zadeva je precej enostavna, treba bo pa seveda zbrati politično voljo.« Delno privatizacijo Darsa naj bi kot praktično edino rešitev za naš kapitalski trg pokazala poglobljena raziskava podjetij, indeksov in vrzeli, ki so jo naredili na borzi in jo tudi že poslali finančnemu ministrstvu.

Privatizacija Darsa, Gen energije in HSE, Zavarovalnice Triglav, Telekoma in Save bi po Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave NLB, Slovenijo naredila za popolno zvezdo Evrope. Zveni znano?

S to novo privatizacijsko potezo, ki bi seveda prinesla tudi nov krog poslov različnim cenilcem in zlasti svetovalcem, bi slovenski kapitalski trg po Ipavcu končno napredoval iz obrobnega trga (frontier market) v tako imenovani razvijajoči se trg ali EMS (emerging market), kar naj bi bil po njegovem tudi cilj sedanje vlade – in torej skupna točka politike in investitorjev. Nobeden od treh svetovno pomembnih ponudnikov delniških indeksov, finančnih podjetij MSCI, Standard & Poor in FTSE, namreč Slovenije zdaj ne priznava kot razvijajočega se trga; če bi jo, bi to imelo domnevno same pozitivne posledice, začenši z večjo likvidnostjo borze. Teorija namreč pravi: »Razvit kapitalski trg razširja možnosti financiranja podjetij ter pozitivno vpliva na gospodarsko rast.«

Da je vse to res, sta Ipavcu na odru dvorane Uniona pritrdila in ga s seznamom privatizacijskih idej celo krepko presegla dva druga panelista. Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox, ki se ukvarja z oddajo in upravljanjem hotelov ter drugih nepremičnin, je kot zgled navedel Romunijo: »Romuni so lani z uvrstitvijo hidroelektrarn na borzo postali razvijajoči se trg. Likvidnost se jim je na borzi povečala s faktorjem deset. Kje so bili Romuni razvojno leta 1991 in kje je bila takrat Slovenija? Prehiteli so nas po desni in po levi hkrati, in to je na koncu najbolj žalostno. Ni samo Dars, saj so še verjetno hidroelektrarne, pa tudi nuklearka. Romuni imajo vse to na borzi, in ne vem, zakaj je mi ne bi imeli.« S še širšim privatizacijskim naborom je postregel Blaž Brodnjak, predsednik uprave banke NLB in ameriškega lobističnega gospodarskega združenja AmCham. »Rešitev za Slovenijo, da postane popolna zvezda Evrope, je spet zelo, zelo preprosta,« je dejal in začel naštevati, da bi morala država delno privatizirati Holding Slovenske elektrarne, iz katerega bi prej na državno »slabo energetsko banko« izločila izgubarska Premogovnik Velenje in Termoelektarno Šoštanj, pa Gen energijo in Dars, država pa bi morala deleže znižati še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu in Savi, v katerih ima zdaj nekaj čez 60 odstotkov. K temu bi morali, tako Brodnjak, dodati še razvojno kapico, torej prejemnikom najvišjih plač znižati prispevke za socialno varnost, in seveda davčne stimulacije za domače vlagatelje.

Za mnenje smo prosili tudi več ekonomistov. Z enostavčnico se je odzval bivši finančni minister Mitja Gaspari: »Nimam posebnega mnenja, razen da se vprašanje (privatizacije, op. a.) Darsa ponavlja že 20 let.« Novinar Mladine Borut Mekina je konec leta 2014 v članku »Adijo, avtoceste« razkril, da (takratna) vlada Mira Cerarja za zaprtimi vrati pripravlja pospešeno privatizacijo avtocest; čeprav so obstajali dokumenti, pa je Cerar zlasti po kritiki Združene levice (predhodnice Levice) javno zanikal, da bi prodajali Dars, in dejal, da si mediji vse to izmišljujejo. Ekonomist Žan Jan Oplotnik, pred leti tudi član uprave Darsa in predsednik nekdaj vplivnega inštituta EIPF, zdaj profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, je privatizaciji Darsa povsem nenaklonjen. »Ne smemo pozabiti, da je država Dars ustanovila s posebnim zakonom (leta 1993, op. a.) za specifičen namen upravljanja in vzdrževanja slovenskih avtocest in hitrih cest. To misijo Dars dobro opravlja vseh svojih trideset let in ne vidim razloga, da je ne bi opravljal še naprej, še zlasti, ker je zdaj osnovni avtocestni križ zgrajen, ima stabilno cestninjenje, s prilivi iz cestnin odplačuje kredite za gradnjo in skrbi za razvoj.« Dars je lani prvič presegel pol milijarde evrov prihodkov; po predlanskih 494 milijonih je imel lani po prvih informacijah 525 milijonov evrov prihodkov, od tega dobrih 509 milijonov iz cestnin. Čisti dobiček je zvišal za štiri odstotke na 140,5 milijona evrov. Podatki o lanskem znižanju dolga še niso znani, a v petih letih, 2018–2022, se je skupna zadolžitev Darsa znižala za 844 milijonov evrov, navaja letno poročilo 2022, konec leta 2022 je dolg Darsa znašal še 1,62 milijarde evrov. Oplotnik pritrjuje, da bi zunanje delničarje pri Darsu seveda zanimale (le) dividende, dobiček bi namesto v rezerve Darsa, kjer je pristal lani, romal v žepe novih delničarjev. »Verjetno bi se glede višjih dividend kregali na vsaki skupščini, in tukaj na strani Darsa res ni nobene potrebe za vstop teh delničarjev. Morda bi bilo to smiselno odpirati, če bi bile državne finance v neki krizi, a niso.« Oplotnik tudi ne verjame, da bi uvrstitev do 30 odstotkov delnic Darsa rešilo Ljubljansko borzo, z nje se je v zadnjih letih ravno zaradi prodaj in privatizacij delnice umaknila vrsta podjetij, tako imenovanih blue chipov, od Mercatorja, Pivovarne Laško, Gorenja do NKBM. »Težava naše borze je, da ni zanimiva za podjetja. Krka na primer kotira tudi v Varšavi, ker ima na Poljskem proizvodnjo in je tam prepoznana; pri nas pa primerov kotacij podjetij, ki tukaj poslujejo, ni. To stanje je bolj stvar uspešnosti uprave Ljubljanske borze, kako je sposobna pritegniti podjetja,« še dodaja. Spomnimo še, da je država v 90. letih v solastništvo javnih elektropodjetij spustila zasebne vlagatelje, nedavno pa jih je zaradi lažje izvedbe strateških elektroprojektov poskušala izplačati, vendar ti zahtevajo preveč.

Kaj pa o vsem tem mislijo na finančnem ministrstvu? Si želijo napredovanja Slovenije iz obrobnega v razvijajoči se trg, kot sicer čisto običajno privatizacijo javnega podjetja v celofan zavijajo za to lastnino zainteresirani finančniki, ki seveda vedno zastopajo interes vlagateljev? Ali tudi minister podpira delno privatizacijo Darsa?

Z ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade in Gibanja Svoboda, so pojasnili le, da je vlada 2. marca letos ravno na predlog finančnega ministrstva sprejela strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, katere cilj je pridobitev statusa razvijajočega se trga (EMS) ter izboljšanje bonitetnega položaja Slovenije. »Kot razumemo, je gospod Ipavec pobudo glede delne privatizacije Darsa podal kot predlog, da se na ta način izpolnijo kriteriji za pridobitev statusa trga EMS,« so zapisali, in dodali, da je za izvajanje ukrepov za pridobitev statusa EMS oblikovana posebna delovna skupina, ki jo vodi predstavnik ministrstva, v njej pa so tudi predstavniki borze. »Ker skupina aktivno pripravlja akcijski načrt ukrepov na podlagi izdelane analize vrzeli in pripravlja predloge ukrepov za pridobitev statusa, se je v tem trenutku prenagljeno opredeljevati do konkretnih ukrepov. Ministrstvo si vsekakor prizadeva za razvoj trga kapitala, tudi z uvrščanjem državnih družb na borzo, vendar se ne more opredeljevati do uvrščanja konkretnih družb, saj je to v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v pristojnosti slednjega.«

Uprava Darsa ideje o privatizaciji ni komentirala – ob tem je treba zapisati, da to ni nenavadno, saj gre za odločitev lastnika. Iz Slovenskega državnega holdinga, ki ga vodi Žiga Debeljak (ta je leta 2012 odstopil iz uprave Mercatorja zaradi nestrinjanja z lastniki glede prodaje družbe konkurentu Agrokorju), pa so odgovorili: »Družba Dars je v skladu s strategijo upravljanja kapitalskih naložb države uvrščena med strateške naložbe, kar bi sicer dopuščalo vstop novih delničarjev do meje 50 odstotkov plus ena delnica – to je delež, ki ga mora ohraniti država. Ne glede na navedeno pa je Dars družba, ki izvaja za državo pomembne infrastrukturne naloge in predstavlja kritično infrastrukturo, zato je s tega vidika uvrstitev vsaj 30 odstotkov delnic na borzo malo verjetna.« V SDH so tudi pritrdili, da ne v letnem načrtu upravljanja naložb ne v veljavni strategiji ni načrtovano zmanjšanje lastniških deležev države v družbah, ki bi jih privatizirali nekateri paradržavni direktorji, v Zavarovalnici Triglav, HSE, Gen energiji, Telekomu ali Savi. »Kot Dars sta tudi HSE in GEN strateški naložbi države. To sta elektroenergetski skupini, ki sta ključni za zagotavljanje oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji, največja proizvajalca in trgovca z električno energijo iz lastnih, domačih proizvodnih virov. Sprememba lastniške strukture ni predvidena, prav tako ne v Zavarovalnici Triglav, ki je uvrščena v strateško naložbo države.« Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, kjer so družbe uvrščene kot strateške, pomembne ali portfeljske, sicer sprejema državni zbor, običajno na predlog vlade oziroma znotraj nje ministrstva za finance. Ki pa, kot smo zapisali, še zdaleč ni jasno odgovorilo na vprašanje o tem, kaj si misli o smelih željah finančnikov po novem valu privatizacije.