Obrambna organizacija?

V petek, 29. marca, je minilo 20 let, odkar je Slovenija vstopila v vojaško zavezništvo Nato. Državni vrh se je zbral v kongresnem centru na Brdu, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na proslavi dejala, da »smo s članstvom v Natu pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti«.

A marsikdo dvomi, da je Nato obrambno zavezništvo, da promovira demokracijo, človekove pravice in vladavino prava. To je pokazal protest s sloganom »Ne Nato, mir nam dajte!«, ki je potekal 28. marca. Na njem se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so zahtevali mir, ustavitev povečevanja vojaških izdatkov in izstop Slovenije iz Nata.

Protesta so se udeležili tudi člani Levice, torej so bojkotirali državno proslavo. »Pred dvajsetimi leti je Slovenija kljub množičnemu nasprotovanju javnosti in civilnodružbenih gibanj vstopila v Nato. Z vstopom je slovenska vojska postala podizvajalka v okviru večjih enot Nata, specializirana ne več za obrambo domovine, temveč za naloge na misijah, okupacijah in invazijah na države svetovne (pol)periferije,« so zapisali v stranki. O vstopu Slovenije v Nato se je odločalo na referendumu, vstop je podprlo 66 odstotkov volivcev.

Jerneja Breznik iz ekosocialistične iniciative Klas je na protestu poudarila, da je »Nato napadalni pakt, ki služi obrambi imperializma. Slovenija za obrambo nameni že več kot milijardo evrov na leto, a orožje vodi zgolj v vojno, zato v Klasu odločno nasprotujemo oboroževanju. Ta denar bi se moral porabiti za javna stanovanja, zdravstvo, domove za starejše, šolstvo in družbene potrebe nasploh.«

Protestniki so prebrali še pismo Vafe Kanaan, Palestinke iz Gaze, ki je domovino zapustila pred dvema letoma in pol. Nato je namreč glede vojne v Gazi nevtralen, nekatere članice, predvsem seveda ZDA, pa podpirajo Izrael. »Svet bi se moral sramovati, ker je zatajil Palestince in jih pustil, da trpijo in počasi umirajo. Kot humanitarna delavka sem bila na nekaj treningih na temo človekovih pravic in enakosti. Vse, kar sem se naučila, se mi zdi nesmiselno. Svet, ki v letu 2024 dopušča, da se Palestincem odreka zadovoljevanje osnovnih potreb, bi se moral sramovati samega sebe.«

Slovenija je sicer ena izmed najbolj skeptičnih Natovih članic. Po raziskavi te zveze iz lanskega leta bi članstvo v njej zdaj podprlo le še 52 odstotkov vprašanih, s čimer se Slovenija uvršča na predzadnje mesto, pred Črno goro. Pri tem pa le 24 odstotkov Slovencev podpira povečevanje vojaških izdatkov. Slovenija je predzadnja tudi v tem, kako pomembna se prebivalcem zdi vloga Nata za varnost države v prihodnosti; pomembna se zdi le 63 odstotkom vprašanih.

O resničnosti trditve Pirc Musarjeve, da je Nato obrambna organizacija, je podvomil tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk. V oddaji Politično na RTV Slovenija je dejal, da bo »Nato moral temeljito razmisliti o svoji prihodnji usmeritvi. Mislim, da je bilo preveč ekspedicijskih posegov, kot je bil Afganistan. Prihodnost Nata je lahko zelo dobra za Evropo in za svet, če se bo Nato vrnil k svoji prvotni funkciji, ki je obrambna.«