Denar za sežigalnice

Čeprav je ljubljanski župan Zoran Janković v oddaji Marcel na RTV Slovenija govoril, kot da sežigalnica odpadkov na Ljubljanskem barju že stoji, in čeprav se še vedno ne meni za opozorila o neprimernosti umestitve v Ljubljansko kotlino, ne teče vse gladko. Zapleta se pri iskanju denarja.

Pred dnevi je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo rezultate pregleda vlog za projekte, ki so jih investitorji prijavili za sofinanciranje iz evropskega Sklada za modernizacijo 2024–2030. Za sofinanciranje iz tega sklada se med prijavljenimi 113 projekti, ki bi skupaj želeli sofinanciranje v vrednosti 2,46 milijarde evrov, potegujeta tudi projekta sežigalnic v Ljubljani in Mariboru, ki sta ju prijavili javni podjetji Energetika Ljubljana in Energetika Maribor. Vendar nista bila uvrščena med 21 projektov na prednostnem seznamu ministrstva, pač pa sta pristala med 19 projekti na dodatnem seznamu, torej za nadaljevanje kandidiranja za sofinanciranje potrebujeta dodatne projektne prilagoditve. Iz teh podatkov izhaja, da je bila velika večina priglašenih projektov, več kot 70, že na tej stopnji ocenjena kot neprimerna in so ostali neuvrščeni. Poleg prizadevanj za dosego ciljev zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma je eno ključnih meril, ki jih morajo izpolnjevati projekti za sofinanciranje iz Sklada za modernizacijo, skladnost z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (Do No Significant Harm), projekti gredo skozi sito Evropske investicijske banke in odbora za naložbe. Ali bo ljubljanska sosežigalnica, ki bo po ocenah Energetike stala okoli 200 milijonov evrov in katere gradnja naj bi trajala šest do osem let, upravičena do sofinanciranja iz Sklada za modernizacijo, je torej zelo negotovo.

Med 21 projekti, ki so uvrščeni na prednostni seznam in se potegujejo za skupno 319-milijonsko sofinanciranje iz tega sklada, so nabava novih lokomotiv in vagonov za železniški potniški promet Slovenskih železnic, posodobitev omrežij Elektra Ljubljana, digitalizacija elektrodistribucijskega omrežja Elektra Gorenjske in projekt vetrne elektrarne Ojstrica v občini Dravograd, ki jo želijo postaviti Dravske elektrarne. Drugi vetrni projekt te elektrarne, vetrna elektrarna Rogatec, je pristal med neuvrščenimi projekti.

Vrnimo se k odpadkom in razmisleku, ali so sežigalnice rešiteljice težav z odpadki ali zgolj potuha pri proizvodnji teh. Zgovorni so tile podatki, ki jih je objavil inšpektorat za okolje in energijo na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij Finančne uprave RS. Zgolj odpadne plastike smo lani iz Slovenije v tretje države izvozili dobrih 85 tisoč ton, kar je desetino manj kot leto prej, a še vedno ogromno. Daleč največ, 45.600 ton je bilo izvoza v Bosno in Hercegovino. Sledi Turčija, a izvoz odpadne plastike tja se je lani prepolovil, s predlanskih 28 tisoč ton na 13 tisoč, kar je posledica novih turških zakonskih prepovedi uvoza nekaterih vrst odpadne plastike. Odpadno plastiko smo izvažali še v Malezijo in Indonezijo, lani 10.400 oziroma 9800 ton, inšpektorat pa opozarja, da se povečuje izvoz v Malezijo in Vietnam, kamor smo lani izvozil 2500 ton plastike. Najbolje bi torej bilo, da bi korenito zmanjšali proizvodnjo odpadkov.