Lyrični utrinki

Grška taverna Lyra
Zavetiška ulica 6
Tel.: 030 456 494
Lyriki brenkajo na roštilje in pečice od torka do sobote od 11. do 24., ob nedeljah od 13. do 17. ure, ob ponedeljkih pa nabirajo moči.

Ambient:
grški šmek v od prej tu obratujočo picerijo prispevajo predvsem lire in kitare na stenah, z zemljevidom Krete potiskani papirnati prti, grška etno muzika; vrt zna biti epski

Napitki:
pivi mythos in vergina red, uzo in metaksa; nekaj slovenskih buteljk, prgišče grških vin na kozarec in dve (s šestkratnikom trgovske cene resno overpriced) buteljčni vini

Vegetacija:
mediteransko, torej je kar dobro

Dostopnost:
nekaj parkirnih mest pred taverno je rezerviranih za goste; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
predjedne mezice
pire iz fave
mesne kroglice

Ne tako fino:
monotonost prilog pri glavnih jedeh
buteljčni vinski pribitek

Melicanosalata je stala 8, pire iz fave 9, pasturmadopitakija in giros zvitek 11, gigantes, pečeni šampinjoni in dušeni jajčevec 13, pikantna klobasa 15, mesne kroglice 16, sv. suvlaki 17, jogurt z orehi in medom 4, baklava pa 6 evrov.

»Temperature so že avtohtone, naj bo še košta!« je med brisanjem orošenega čela na dan, ko smo v državi najhitreje v zgodovini merjenja dosegli 30 Celzijevih stopinj, zasopihal glavni navigator pehotne inšpektorske odprave na Zavetiško ulico. Tam je – po končanih doktorskih študijah in sporadičnem tovornjačkastem pojavljanju na dvorišču Instituta Jožefa Stefana – permanentnejše zavetje za gastronomske ibunge našla pristna grška ekipa, prostore bivše picerije na hitro pogrčila, podkurila pod žarom, precej na glas navila emocionalne helenske vokaliste, naročila mythos, uzo in nekaj vina in tako je nastala taverna Lyra.

Ta se v svoji ponudbi načeloma trdno oklepa tradicije, ki smo je vajeni s počitnikovanja po grških otokih, a vendarle je na jedilniku nekaj odsotnih pričakovanih klasik – musako, dolmadakije, hobotnico – nadomestila z nekaj ne čisto vsakdanjimi rečmi: klobuke šampinjonov so pred grilanjem napolnili z albuminskim sirom mizitra in pršutom, strti rumeni grah (fava mu rečejo) so zmleli v pire in ga opremili s karamelizirano čebulo in popečenimi kaprami poleg v plahte vlečenega testa zavite, pečene ter s sezamom posute in z medom prelite fete pa so iz istega testa namotali in z gostim jogurtom postregli še pasturmadopitakije – cigarasto-burekaste zvitke s sušeno govedino in makom. Zelo zelenjavne nadgradnje so bili deležni še gigantes, veliki beli fižoli, ki so se kopali v čebule, korenja in zelene polni paradižnikovi salsi. Ta je kot medij strežbe priskočila na pomoč tudi odličnim, karakterno začinjenim in počasi dušenim kroglicam iz mlete govedine (sucukakija) ter seveda imam bajildiju – dušenim, do konca zmehčanim jajčevcem s čebulo in že prej omenjeno mizitro.

V Lyri smo dobili natančno to, kar se pričakuje od echt grške taverne: papirnate prte, glasno muziko, zadovoljne druščine gostov ter preprosto košto in napitke. Tako kot doli na morju se tudi na Viču najboljše in najzanimivejše reči skrivajo v otvoritvenih mezicah, poleg omenjenih prigrizkov velja omeniti še s česnom močno podpisano melicanosalato. Glavne jedi – večinoma gre za na žaru pripravljene suvlakije in girose (ki jih po želji gosta zavijajo v mehke domače pita kruhe ali pa postrežejo na krožniku), pospremljene s cacikijem, malo zelenjave in obveznim dvojnim ogljikohidriranjem – pita + pomfri; ta je sveže narezan in ocvrt, nič ne bi imeli proti, če bi ga zavoljo hrustljavosti in farbe v olju pustili malo dlje. Fajn bi se nam zdelo tudi, če bi že v jedilniku omenili, da je svinjska klobasica kar orng zašarfana, predvsem pa, če nas ne bi lupili s 35 evri za buteljko preprostega merlota, ki ga v grških štacunah dobite za 5,95.

Mimo teh pripomb – in ob krasnem jogurtu z mletimi orehi in medom ter za naše navade bolj suhi baklavi – pa lahko vendarle zaključimo s tem, da Lyra ni najboljša ljubljanska grška restavracija le zato, ker je edina, ampak tudi, ker je tam luštno in dovolj dobro.