Simbol

Ljubljanski Trg republike je simbol. Že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil po načrtih Edvarda Ravnikarja zasnovan kot simbol nove, napredne države. Kljub spremembam, ki so se dogajale med dvajsetletno gradnjo, je ohranil pomen novega središča mesta Ljubljana, ki združuje vse državotvorne funkcije. Stolpnici, prvotno namenjeni državni upravi, sta bili zaradi težav s financiranjem dograjeni s pomočjo državne banke (Ljubljanska banka) in državnega visoko tehnološkega podjetja (Iskra). Tako so bili na enem mestu združeni politika, gospodarstvo in kultura.

Na trgu so se zgodili vsi pomembni državniški dogodki novejše zgodovine. Na njem je bila razglašena nova država. Na njem živi demokracija.

Simbolni del trga sta tudi dve stolpnici, TR2 in TR3. Podobno kot grad sta vidni skoraj iz vsakega dela mesta. Tako kot Trg republike imata tudi obe stolpnici status spomenika državnega pomena. V eni od njiju domuje NLB. Banka je bila nekoč simbol. Simbol uspešnega gospodarstva nove države.

A z novo državo so prišle tudi nove težave. V družbi je prevladalo prepričanje, da je država slab gospodar. Simptomatično je velik del gospodarstva v lasti države začel propadati ali pa so bila podjetja prodana zasebnikom, večinoma tujcem. Banka, ki je s krediti omogočala nakupe, se je znašla v težavah. Država ji je pomagala z velikanskimi zneski državnega denarja.

Potem pa je bila banka zaradi obljube evropskim institucijam, ki so Sloveniji v času krize pomagale s kreditiranjem, prodana skladom – država je lahko ohranila le četrtino lastništva plus eno delnico. S prodajo banke so bile prodane tudi nepremičnine v njeni lasti. S prodajo banke so bili prodani tudi simboli nove države.

Sedaj so se lastniki banke odločili, da je delovanje banke v stolpnici sredi mesta neracionalno. Ker ta banka ni več simbol uspešnega gospodarstva nove države in kmalu ne bo več največja banka v državi, ne vidi več potrebe, da bi s poslovno stavbo izražala svojo pomembnost.

Simbol se tako prodaja že drugič. Država, ki je dobila priložnost, da ga odkupi nazaj, je žal popolnoma brez vizije in ambicije in tega očitno ne namerava storiti. Zdi se, da državna uprava tudi ni sposobna razmisleka, da bi z nakupom stavbe, v kateri bi lahko združili številne državne službe, ki sedaj delujejo na različnih lokacijah v večinoma najetih dragih prostorih, pomenil racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa tudi optimizacijo procesov.

V javnost so prišle informacije, da bo stolpnica banke, pod vodstvom enega najbolje plačanih direktorjev v državi, prodana veliki mednarodni hotelski verigi. Tako bo država nehote dobila nov simbol. Simbol, ki bo desetletja pričal o provincialni zahojenosti slovenske politike. Simbol, ki bo jasno sporočal, v kaj se je spremenila naša država ter kakšne so njene prioritete in aspiracije.

A bodimo optimistični in upajmo, da si država takšnega simbola le ne bo privoščila. Nekaj vzvodov, da takšno prodajo prepreči, ima. Kot četrtinski lastnik banke lahko prodaji odločno nasprotuje. Kot subjekt, ki določa pogoje uporabe kulturnega spomenika, lahko odloči, da sprememba namembnosti iz poslovne stavbe v hotel ni primerna. Ker ima stolpnica nedvomno pomemben vpliv na trg kot celoto, ki ima najvišjo stopnjo varovanja kulturne dediščine, bi bila takšna sprememba namreč skrajno škodljiva, saj bi razvrednotila simbolni in družbeni pomen spomenika. Skladno z zakonom o varovanju kulturne dediščine ima država tudi predkupno pravico za spomenike državnega pomena in stavbe v njegovem vplivnem območju.

Vlada, ki ji javnomnenjske raziskave ne kažejo posebej dobro, si še ene nepremičninske blamaže ne bi smela privoščiti. Končno bi lahko pokazala vsaj malo poguma in ambicije. Končno bi se lahko nehala uklanjati kapitalu ter razumela svoj namen, vlogo in moč.

Javnost si brez dvoma na Trgu republike ne želi velikanskega rdečega svetlečega logotipa hotelske verige, ki bi zasenčil Iskrino uro. Če politika tudi tokrat ne bo opravila svoje vloge, bo vizijo drugačne prihodnosti morala prevzeti civilna družba, ki je že večkrat dokazala, da to zmore, ko gre zares. In tokrat gre hudičevo zares.