Trgovci z informacijami

Franci Zavrl ni kdorkoli, ni navaden podjetnik, majhen lobist, ki skuša preživeti. Je človek z dolgo zgodovino, delal je na Radiu Študent, bil je urednik Mladine in eden izmed četverice, ki jo je preganjala Jugoslovanska ljudska armada. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske tiskovne agencije in podjetja Pristop, zdaj je solastnik in direktor različnih podjetij v sklopu komunikacijsko-strateškega konglomerata Herman & partnerji, d. o. o., in lastnik podjetja za komuniciranje Stratkom. Gre za podjetja, ki imajo na leto po nekaj milijonov evrov prometa. Bil je tudi svetovalec predsednika uprave Dnevnika Branka Pavlina pa podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, sodeloval je z Mercatorjem in množico drugih podjetij. V dolgih desetletjih si je pridobil veliko izkušenj v odnosih z javnostmi, pri produkciji vsebin, digitalizaciji, lobiranju, s plasiranjem takšnih ali drugačnih zgodb v slovenski medijski prostor za točno določene naročnike.

Zase rad pravi, da se ukvarja z »upravljanjem odnosov«, da vodi »simetričen način komuniciranja med deležniki«, med katerimi prihaja do »interesnih iger«. Vseskozi je posloval z državo in podjetji v njeni lasti. V zadnjih letih je sam ali pa ljudje, ki so zaposleni v njegovih podjetjih, glede na Erarjeve podatke delal za Holding Slovenske elektrarne, za Eles, za Pošto Slovenije, za ministrstvi za izobraževanje in zdravje, za občino Vrhnika, za DUTB, za Borzen … Trenutno zastopa podjetje Salonit, ki se je nedavno preimenovalo v Alpacem Slovenija, pred časom ga je najel tudi kitajski Huawei, vendar naj bi se bil pozneje njegovim lobističnim storitvam odrekel. Njegova podjetja delajo za Gorenjsko banko, Gospodarsko zbornico Slovenije, Hisense, Krko, Ljubljanske mlekarne … Zavrl torej velja za »trgovca z informacijami«, pri tem je, priznajmo mu, uspešen, pozna zakonitosti medijskega prostora, oglaševanja, politike in financ.

A težko ga le hvalimo. V času prve vlade Janeza Janše, natančneje na začetku leta 2007, je na nenavaden način sodeloval z Rajkom Janšo, bratom predsednika SDS. Zgodba je zapletena: v tistem času si je Bojan Petan prizadeval konsolidirati lastništvo Term Čatež, nato pa je »z določenim namenom« za podjetje Rajka Janše, ki bi po objektivnih merilih moralo biti vredno nekaj deset tisoč evrov, plačal 1,15 milijona evrov. Posrednik pri tem poslu je bil Petanov svetovalec Franci Zavrl, ki je transakcijo izvedel prek luksemburškega podjetja. Ciniki so takrat dejali, da je šlo za »oportunitetne stroške«, vse skupaj pa so preučevali tudi preiskovalni organi. Do procesa na sodišču ni prišlo.

Zaslišanje

»Vprašajte, karkoli si želite,« je prejšnji četrtek Zavrl navrgel Tamari Vonta, predsednici parlamentarne komisije, ki preiskuje nezakonito financiranje političnih strank in strankarsko politično propagando. Gre za komisijo, ki jo je nekoč vodila Mojca Šetinc Pašek, a je bila po sporu s predsednikom vlade Robertom Golobom na hitro odstavljena, in to čeprav je v času njenega predsedovanja komisija pripravila obsežno poročilo o domnevno nezakonitem sistemu financiranja stranke SDS. Zavrl je torej pred to komisijo nastopal kot priča, parlamentarni preiskovalci pa so upali, da bo pojasnil, kako, zakaj in če sploh sta podjetji Herman & partnerji in Stratkom poslovali s podjetji Nova obzorja, Nova24TV in Nova hiša, ki spadajo pod patronat stranke SDS. Komisija je že pred Zavrlom zaslišala predstavnike podjetja Pristop ter nekdanje in sedanje predsednike uprave Petrola, Telekoma in Zavarovalnice Triglav.

»Moj posel v 30-letni karieri temelji na zaupanju, ne dajem oglasov za to, da nas najamejo, pač pa gre dober glas od enega zadovoljnega naročnika do drugega. Ne moremo si privoščiti težav na področju lastnega ugleda.«

»Po odhodu iz Pristopa sem nekaj časa miroval, ko pa smo se odločili, da naredimo Hermana, je bila ena od ključnih odločitev, da ne bomo nikoli, ampak res nikoli več odvisni od politike, niti od leve niti od desne. Kot agencija in kot svetovalsko podjetje smo se usmerili na zasebni trg domačih in tujih naročnikov,« je pričanje začel Zavrl. In zakaj se je odrekel poslom z državo? »Bolj luštno je delat, bolj fajn, ne izgubljaš poslov, ko se vlade menjajo, izogneš se raznim posebnostim.«

Vrednost poslov Zavrlovega podjetja Stratkom z državo je sicer v zadnjih letih znašala 310 tisoč evrov, podjetja Herman & partnerji pa dobrih 730 tisoč evrov. »Z nami sodelujejo velika domača in mednarodna podjetja, obseg poslovanja z državnimi podjetji pa je vedno okoli pet do šest odstotkov. To se bistveno ne spreminja glede na to, ali je vlada Cerarjeva, Šarčeva, Janševa ali Golobova. Do velikih sprememb ne prihaja,« je Zavrl še pojasnjeval pred komisijo.

Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja, te spremembe prikazuje v drugačni luči. Podjetje Herman & partnerji je v času Janševe vlade, torej od pomladi 2020 do volitev leta 2022, od države dobilo okoli 650 tisoč evrov, naslednji dve leti, v času Golobove vlade, pa le dobrih 80 tisoč.

Zavrl je med zaslišanjem še dodal, da njegovo podjetje ne zastopa vsakogar, ki ga pokliče. »Velikokrat sem rekel ne, denimo orožarski industriji, rekel sem tudi ne, če so bili naročniki neiskreni in če so me zavajali. Moj posel v 30-letni karieri temelji na zaupanju, ne dajem oglasov za to, da nas najamejo, pač pa gre dober glas od enega zadovoljnega naročnika do drugega. Ne moremo si privoščiti težav na področju lastnega ugleda.«

In kaj je potem takšen etičen podjetnik, kot je Franci Zavrl, sploh počel pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z domnevnim nezakonitim financiranjem stranke SDS? Kaj ima Zavrl sploh še s to stranko, saj se je z Janšo politično že davno razšel? Ne nazadnje je ravno Zavrl, pa četudi ga je pri tem vodila zgolj nostalgija, soorganiziral donacijsko kampanjo »Za obSTAnek STA«. Janša jo je takrat označil za tragikomično in absurdno, a z donacijami so državljani rešili Slovensko tiskovno agencijo.

Komisija je imela za Zavrla pripravljenih nekaj zoprnih vprašanj. Potem ko je v parlamentu razlagal, kako pri podjetju Herman & partnerji niso imeli nobenega poslovnega odnosa s podjetji, povezanimi s stranko SDS, ga je predsednica vseeno vprašala, kaj je bilo s podjetjem Stratkom, ki je prav tako v njegovi lasti. »Tam pa je bilo res nekaj računov, v treh letih za okoli 60 tisoč evrov. Te storitve se nanašajo na posamezne plačane objave in na produkcijo vsebin.« Zavrlovo podjetje je torej plačevalo za objavljanje vsebin v glasilih stranke SDS, vendar naj ne bi bil nobeden izmed teh naročnikov povezan z državo. Zavrl je na zaslišanju še dodal, da mu je Janševa vlada odvzela velik posel. »Za družbo HSE smo začeli delati že v času vlade Mira Cerarja, nadaljevali smo pod Šarčevo vlado, ko pa je v času Janševe vlade na HSE prišla Ksenija Koren, se je naše sodelovanje prekinilo. Podobno je bilo s podjetjem Dravske elektrarne.« Ksenija Koren je ena izmed »neodvisnih operativk« stranke SDS, iz HSE pa se je preselila na TV Slovenija, kjer je v času Uroša Urbanije opravljala uredniške naloge.

»Zanima me tudi, ali poznate družbo Gideon in ali sodelujete z njo,« je spraševanje na zaslišanju nadaljevala Tamara Vonta. Lastnik družbe Gideon, d. o. o., je Jože Biščak, novinar in nekdanji urednik tednika Demokracija. »V tem trenutku ne sodelujemo z njim, smo pa prej nekaj malega sodelovali, za nekaj deset tisoč evrov,« je odgovoril Zavrl. Biščak naj bi bil za njegova podjetja opravljal tako imenovane namizne raziskave, kar pomeni, da je za naročnika »poguglal cel internet, ugotovil, kaj se dogaja, kakšni so odnosi med deležniki. Vse to delajo specialisti, ki se spoznajo na namizne raziskave.« Ko smo se kasneje tudi sami pogovarjali z Zavrlom, je bil z odgovori na to temo precej skop. »Vedeti morate, da nismo sodelovali le z Biščakom, sodelovali smo tudi s številnimi udeleženci protestov zoper Janševo vlado. Ne želim vam natančno povedati, kaj je Biščak delal za nas, a z njim sem sodeloval večkrat, določene stvari zna dobro narediti.«

Biščak je velik agitator Janševe stranke, lani poleti pa je bil na višjem sodišču obsojen zaradi spodbujanja sovraštva in rasističnih idej.

Kaj počno zasebna podjetja, je seveda njihova stvar, a težko je verjeti, da Franci Zavrl ne bi bil vedel, da je bilo njegovo podjetje v poslovnem odnosu s sinom njegovega mladostnega prijatelja Janeza Janše.

Za vprašanjem o Biščaku je Tamaro Vonta zanimalo še, ali je Zavrl kdaj posloval tudi z gotovino. »Ste novinarjem kdaj gotovinsko plačevali za usluge?« je predsednica komisije vprašala Zavrla. »Nikoli,« ji je odvrnil. »Ampak vi z računa svojih podjetij dvigujete gotovino,« je vztrajala predsednica. Ob tem se je med zaslišanjem v parlamentu Zavrl zamislil in odgovoril: »Verjetno mislite na Stratkom, na Hermanu tega ni bilo. Gre za denar za reprezentanco, kjer plačaš z denarjem na otoku pomembnega klienta na Hrvaškem, prineseš račun in potem lahko plačaš z gotovino. Morda pa gre za kakšne druge poslovne dogodke, ki so ustrezno urejeni. Nisem pa tega denarja nosil Ivanu Janezu.«

Komisija ima vpogled v vse transakcije obravnavnih podjetij, vendar ne more vedeti, kaj se je zares dogajalo z gotovino.

Na koncu odprtega dela zaslišanja je prišlo na vrsto še najbolj zoprno vprašanje. »Sta imeli vaši podjetji kakšen poslovni odnos z Janezom Janšo ali njegovo ožjo družino?« je predsednica vprašala že vidno naveličanega Zavrla. »Ti dve družbi nista imeli odnosa,« ji je odvrnil. »Kaj pa družba Ivertus, informacijske storitve, Žan Janša, s. p.?«

»Če je kdaj kakšno od teh podjetij poslovalo s tem podjetjem, se sam tega ne spominjam. Vsak mesec imamo na stotine sodelavcev, z nami sodelujejo različna podjetja, s. p.-ji, posamezniki.« Ko smo ga tudi mi vprašali isto, odgovora ni spremenil. »Ne želim komentirati, lahko samo rečem, da se po priimkih ne odločam, s kom bom sodeloval, nihče nima berufsverbota, ne levi in ne desni.«

Po neuradnih podatkih naj bi bilo Zavrlovo podjetje res sodelovalo z Žanom Janšo, vrednost sodelovanja naj bi bila nekaj deset tisoč evrov. Kaj počno zasebna podjetja, je seveda njihova stvar, a težko je verjeti, da Franci Zavrl ne bi bil vedel, da je bilo njegovo podjetje v poslovnem odnosu s sinom njegovega mladostnega prijatelja Janeza Janše. Vprašanje pa je, zakaj se je odgovorom izmikal.

Novi svetovi komuniciranja

Zavrl je spreten govorec, ve, kam veter piha, kam je in kam še bo, včasih rad pokliče te ali one novinarje in jim kot državljan razlaga pogled na svet. To se je dogajalo tudi v času afere Litijska, pri čemer, tako je povedal, »ne dela za nobeno politično stranko«.

Bolj sporen je njegov pogled, ki ga je razgrnil na zaslišanju. Po njegovem mnenju mediji danes niso le v službi javnosti, pač pa so bolj storitvena podjetja, ki poleg ustvarjanja medijskih vsebin prirejajo še kakšne prireditve, okrogle mize, tekmovanja in podobno. Tudi novinarji niso le novinarji, ampak naj bi v popoldanskem času pisali anonimne članke za naročnike, ustvarjali trženjske vsebine, videoprodukcijo in kreativne presežke. Natančno tukaj Zavrl vidi prostor za svoja podjetja, bdela naj bi nad vsem komuniciranjem in izmenjavo zamisli. To, o čemer govori, ni novinarstvo, je sistem zakrite propagande, po kateri naj bi se javnost obnašala po željah naročnika.

Težava niso samo podjetja, ki se, kakor se učeno reče, ukvarjajo s strateškim komuniciranjem, težava so tudi novinarji, ki so dopoldne v službi javnosti, popoldne v službi kapitala. »Če se bivši novinar poda v oglaševanje ali pa v vodenje korporativnih prireditev, ni nič spornega. Popolnoma drugače pa je, če se tega posla v popoldanskem času loti novinar, ki ta poklic še opravlja,« razmišlja Marko Milosavljević z ljubljanske Fakultete za družbene vede. »Vsi novinarji in voditelji niso enaki. Nekateri se ukvarjajo s svetom zabave in življenjskega sloga. Če oni vodijo kakšno prireditev, ni nič spornega, a če denimo prireditev podjetja ali pa interesnega združenja vodi novinar, ki potem o tem podjetju ali združenju na takšen ali drugačen način poroča, se ustvari jasno navzkrižje interesov. Vedeti morate, da ta pojav ni nov, tudi pred desetletji so, žal, obstajali novinarji, ki so bili na plačilnih listah različnih agencij. Danes je v medijih bistveno manj denarja, kot ga je bilo nekoč, in nekateri novinarji so prisiljeni poiskati drug vir zaslužka. A znova, sodelovanje novinarjev z agencijami ali pa z lobističnimi podjetji je izredno sporno, ker lahko pride do navzkrižja interesov. In to navzkrižje drastično zmanjšuje kredibilnost medija.« Različni cehovski kodeksi določajo, da se morajo novinarji izogniti ustvarjanju razmer, v katerih nastane vtis navzkrižja interesov.

Ko smo RTV Slovenija, medijsko hišo, v kateri deluje največ novinarjev, povprašali, ali obstajajo seznami, kdo zunaj službenega časa sodeluje s kom in na kakšen način, so odgovorili, da seznama zaposlenih, ki opravljajo dejavnosti zunaj službe, nimajo. Se pa vodstvo »zelo dobro zaveda žgočega vprašanja zunajslužbenih dejavnosti nekaterih naših zaposlenih, ki bi lahko vodile v navzkrižje interesov ali dajale vtis pristranskosti. Tovrstne prakse načeloma ocenjuje kot nezaželene.«

To, o čemer govori Franci Zavrl, ni novinarstvo, pač pa sistem zakrite propagande, po kateri naj bi se javnost obnašala po željah naročnika.

Zato so bili marca potrjeni novi programski standardi, nastajajo pa tudi nova poklicna merila in načela novinarske etike. Na tem področju je torej, tako na RTV, »v preteklosti vsekakor vladal kaos, zato vodstvo RTV Slovenija pospešeno pripravlja podlage, ki bodo postavile jasna merila in pravila ter uredile razmere«. Zapisano preprosteje, področje navzkrižja interesov na RTV Slovenija doslej ni bilo urejeno. To so vedeli seveda vsi in vsi so gledali stran.

Zakaj je v novinarstvu pomembna transparentnost, nas dobro uči primer Zavrlovega prijatelja, solastnika podjetja Herman & partnerji Dejana Verčiča. Ta je zaposlen na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je strokovnjak za ekspertno komuniciranje in za odnose z javnostmi. Mediji so ga še do nedavnega predstavljali kot profesorja in ne kot lastnika podjetja, ki z namenom čim boljšega poslovanja »ustvarja nove svetove komuniciranja«. Profesorska vloga mu je dajala, pa naj je komuniciral v svojem imenu ali v imenu klientov, večjo legitimnost. Verčič že nekaj mesecev ostro kritizira vlado Roberta Goloba, pri čemer pa ne razkriva, da so njegova podjetja glede na podatke iz Erarja s to vlado sklenila manj poslov kot s prejšnjo. »To je neumnost, mi smo podjetje razdelili na več delov in morate pogledati skupno sodelovanje. Kritiziral sem tudi Janševo vlado, v njenem času pa smo izgubili posel s HSE. Prav tako je promet z državo tako majhen, da za podjetje nima bistvenega pomena,« odgovarja na očitke Verčič. »Vlado Roberta Goloba kritiziram predvsem kot državljan. Kritiziram jo tudi glede zdravstvene politike.« Izrečeno pa ne pomeni, da stavi na drugega konja. »Informacije o tem, da poslovno sodelujem s platformo Anžeta Logarja, zanikam. To ni res.«

Verčič v javnih nastopih že od samega začetka podpira prizadevanje Fidesa za drugačno zdravstveno politiko, javno pa je govoril tudi o pomenu zaostritve zdravniške stavke. Marca je njegovo in Zavrlovo podjetje Herman & partnerji s stavkajočim Fidesom podpisalo pogodbo o zastopanju, ta torek popoldne pa je postalo jasno, da je mediacija med vlado in Fidesom propadla.