V Ljubljani vse manj otrok

Zadnja leta starši v Ljubljani opažajo, da je v vrtcih manj in manj otrok. Skupine so v posameznih enotah vse manjše, ponekod so kakšno celo ukinili, vsak mesec se kdo odseli, otrok pa zapusti ljubljanski vrtec. Vendar prebivalstvo hkrati ves čas narašča. Kje so torej otroci in zakaj jih je v glavnem mestu vse manj?

Podatki potrjujejo, da se število otrok, vpisanih v ljubljanske vrtce, zmanjšuje. Največ, 12.920, jih je bilo v vrtec vpisanih v šolskem letu 2015/16, od takrat se število v vrtec vpisanih otrok vsako leto zmanjša. V šolskem letu 2022/23 je ljubljanske vrtce obiskovalo 11.538 otrok, torej 11 odstotkov manj kot leta 2015. Pri tem se delež otrok s stalnim prebivališčem v ljubljanski mestni občini, ki obiskujejo vrtec, ni opazno spremenil, ves čas je približno 85-odstoten, prebivalstvo Ljubljane pa se je v istem obdobju povečalo, ne pa zmanjšalo. Povečalo se je za okoli deset tisoč prebivalcev oziroma tri odstotke. Prebivalstvo se povečuje predvsem zaradi migracij, tistih iz drugih slovenskih krajev in tistih iz tujine. Če bi gledali zgolj statistiko priseljevanja in vpisa v vrtce, bi lahko sklepali, da ljudje, ki se priseljujejo v Ljubljano, večinoma nimajo otrok. A kaj se dejansko dogaja?

»Nikakor ne drži, da je Ljubljana do družin neprijazna,« zatrjuje tiskovna predstavnica Mestne občine Ljubljana Mateja T. Peer, kot razlog za manjši vpis v ljubljanske vrtce pa navaja zmanjševanje rodnosti v mestu. Število živorojenih otrok se je v glavnem mestu od leta 2015 do 2022 zmanjšalo za 17 odstotkov. Rodnost seveda vpliva na število otrok, vpisanih v vrtce, a še vedno ne pojasni, zakaj se kljub rasti prebivalstva število otrok v mestu znižuje. Mateja T. Peer pravi, da je mesto do otrok izredno prijazno, ker »je na razpolago veliko zelenih površin, kjer se lahko kakovostno preživlja prosti čas. Postavljenih je veliko otroških igrišč, nekatera od njih so prilagojena otrokom z oviranostmi. Družine lahko preživljajo čas v kulturnih ustanovah, živalskem vrtu, institucije jim ponujajo tudi družinske vstopnice.« Trudijo se pomagati socialno ranljivim družinam. »Na podlagi odloka o denarni pomoči se lahko socialno šibkejšim staršem dodeli pomoč ob začetku šolskega leta, krijejo se stroški šole v naravi oziroma letovanj, krijejo se stroški kosil za otroke v osnovni in srednji šoli, dodeli se pomoč ob rojstvu otroka.« Vse to je res. Kakovost storitev za mlade družine je v Ljubljani na visoki ravni, letos bodo (predvsem zaradi zmanjšanja vpisa) mesto v vrtcu dobili vsi otroci, ki izpolnjujejo pogoje. Težava torej ni kakovost ali dostopnost vrtca. A del mladih se vseeno vse redkeje odloča za ustvarjanje družine v mestu.

O tem, kaj se dogaja, več povedo razmere v obmestnih občinah, ki obkrožajo Ljubljano. Od leta 2015 do 2022 se je vpis v vrtce v Ljubljani zmanjšal za 11 odstotkov, v občinah, ki nanjo mejijo, se je ne glede na manjšo rodnost povečal za dva odstotka, rast pa ostaja, čeprav je v zadnjih nekaj letih zmanjšanje vpisa vidno tudi v teh občinah, a ni tako veliko kot v prestolnici, približno dva- do triodstotno. Vse kaže, da se vedno več mladih, ki prebivajo v Ljubljani, v trenutku, ko se odločijo imeti otroke, izseli iz mesta. Veliko indicev je, da so najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na to, koliko otrok je v Ljubljani, cene nepremičnin oziroma cenovna dostopnost nepremičnin. Cene nepremičnin v Ljubljani že skoraj desetletje izjemno hitro rastejo, glede na leto 2015 so do leta 2023 zrasle za kar 87 odstotkov, v osmih letih so se torej skoraj podvojile. Od leta 2011 do leta 2014, ko so se cene nepremičnin zniževale, se je vpis v ljubljanske vrtce povečeval.

Vpis je vrhunec dosegel v šolskem letu 2015/16, dve leti po tem, ko so se cene spet začele zviševati, kar je razumljivo, ker številnost posamezne generacije otrok še nekaj let po rojstvu vpliva na vpis v vrtce. Od takrat se cene nepremičnin neprestano zvišujejo, prav tako se vsako leto od leta 2015 zmanjšuje število otrok v ljubljanskih vrtcih. Korelacija med cenami nepremičnin in vpisom v vrtce je izjemno močna. Ko se zvišujejo cene nepremičnin, je v Ljubljani manj otrok. In nasprotno. Večja nepremičnina je namreč osnova, ki si jo pari želijo zagotoviti, ko se odločijo za otroke, saj več družinskih članov preprosto potrebuje več prostora. Nemalo mladih družin se zato odloči, da se bodo iz izjemno drage Ljubljane preselile na obrobje, tam pa otroke tudi vpišejo v vrtec.

Velik del otrok, ki v Ljubljani obiskujejo vrtec, ima že sicer stalno prebivališče zunaj mestne občine. Takih je letos 922 oziroma malo manj kot deset odstotkov. To so večinoma otroci staršev, ki delajo v Ljubljani, živijo pa na obrobju. Samo iz mest v osrednjeslovenski regiji, kot so Domžale, Kamnik, Vrhnika in Grosuplje, vsak dan na delo v Ljubljano pride okoli 35 tisoč ljudi, iz vse Slovenije pa okoli 140 tisoč. Ljubljana je torej vedno bolj mesto, kjer ljudje delajo, v njem pa ne živijo, še posebej, ko se družine razširijo z novimi člani. Seveda obstajajo razlike tudi znotraj Ljubljane. Raziskovalci Maja Škafar, Tamara Narat in Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo so raziskovali revščino in dohodkovno neenakost družin s predšolskimi otroki v Ljubljani. Ugotavljajo, da so najbogatejše četrti v Ljubljani – glede na višino zneska, ki ga posamezna družina dejansko plača za vrtec – Posavje, Center, Šmarna gora in Bežigrad, najrevnejše pa so Golovec, Polje, Jarše in Moste. Ugotavljajo tudi, da se je do leta 2020 glede na leto 2013 v vseh četrtnih skupnosti razen v Mostah, Golovcu in Rožniku zmanjšalo število otrok v vrtcih. Najbolj je to opazno v četrti Šmarna gora, kjer se je število otrok zmanjšalo za 38 odstotkov, sledijo Polje z 21 odstotki ter Šentvid in Dravlje s po 18 odstotki.

Ljubljana torej predvsem zaradi cen nepremičnin postaja vedno bolj nedostopna in tudi neprivlačna za mlade družine, ki bi si v njej želele ustvariti življenje, ta usmeritev pa je del širšega procesa, ki poteka v mestu, gentrifikacije. »Za gentrificirana mesta sta v prvi vrsti značilna dva pojava,« pojasnjujejo na Inštitutu za politike prostora, ki se ukvarja z gentrifikacijo in slovensko stanovanjsko in prostorsko politiko na splošno. »Odseljevanje dolgoletnih prebivalcev in upad raznolikosti mesta. Odseljevanje je posledica višjih cen nepremičnin in najemnin. Ker je v Sloveniji velik delež stanovanj lastniških, se ta vpliv kaže počasneje in blažje. V mestih s to specifiko je zato smiselno meriti razliko med odseljenimi in priseljenimi v posamezni mestni predel. Če ugotovimo, da je ekonomski status na novo priseljenih bistveno višji, kot je bil status odseljenih, potem je to znak, da se predel gentrificira.« V ljubljanskem primeru pa poteka še malo bolj specifična oblika gentrifikacije. Mlade družine, ki so socialno bolj ranljive, zamenjujejo osebe, ki otrok nimajo, saj imajo te manjše stroške in si nepremičnine v Ljubljani nekoliko laže privoščijo. Dodatno razmere v mestu zaostrujejo špekulativni nakupi nepremičnin, graditev predvsem luksuznih stanovanjskih stavb in kratkoročno oddajanje prek platform.