Zakaj zaposleni ne morejo soupravljati bank?

Slovenske vlade so v zadnjem desetletju dokončno prodale večino poslovnih bank. Njihovi večinski lastniki so zdaj tuje banke in tuji skladi. V nobeni izmed bank se lastniki niso odločili, da bi zvišali raven soupravljanja zaposlenih, a tudi zaposleni v bankah – vseh je skoraj 8000 – ne izkoriščajo pomembnega vzvoda soupravljanja družb, v katerih delajo. V tako rekoč nobeni od slovenskih bank se zaposleni niso organizirali v svete delavcev in prek njih imenovali svojih predstavnikov v nadzorne svete in s tem tudi sami – tako kot v starejših kapitalističnih državah – začeli dejavneje sodelovati v skrbi »za dolgoročno stabilnost in razvoj« kot protiutež lastnikom bank, ki jih zanimajo predvsem donosi in dividende. Po dostopnih podatkih imata svet delavcev za zdaj le dve banki, NLB in Unicredit, zaposleni pa imajo svoji predstavnici le v nadzornem svetu NLB. Nasprotno je brez predstavnikov v nadzornem svetu približno 2300 zaposlenih druge največje banke, ki pravkar nastaja z združitvijo SKB in NKBM in je v lasti madžarske banke OTP. Zakaj so zaposleni v bankah tako nedejavni in kaj bo, če ustavno sodišče odloči, da imajo delavci bank pravico tudi do delavskih direktorjev, torej do predstavnikov v upravi?

Zakaj omenjamo ustavno sodišče? Sredi leta 2019 se je zdelo, da je bila dosežena pomembna zmaga delavskega soupravljanja v bankah. Ustavno sodišče je junija 2019 odločilo, da je veljavni zakon o bančništvu, sprejet v času vlade Mira Cerarja leta 2015, neskladen z ustavo v delu, ki je v celoti izključeval delavce iz upravljanja bank. Ustavno presojo zakona sta spodbudila sindikat in svet delavcev NLB z odvetnico Gordano Vran. Spodbijani zakon o bančništvu je v posebnem členu določal, da za banke in hranilnice ne velja zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

To namreč določa poseben zakon, ki zaposlenim v vseh drugih gospodarskih panogah omogoča, da prek svetov delavcev imenujejo svoje predstavnike v nadzorni svet, in če gre za družbo z več kot 500 zaposlenimi, tudi v upravo, torej da imajo delavskega direktorja. Vlada je posebno ureditev, ki velja za banke, pred ustavnim sodiščem branila s trditvijo, da je bančna dejavnost specifična in da se načelo varnega, skrbnega in preglednega poslovanja bank upošteva (tudi) z izločitvijo delavcev iz upravljanja. Ustavno sodišče je nato leta 2019 dalo prav sindikatu in svetu delavcev NLB, utemeljitve vlade in Banke Slovenije, ki jih je upoštevala tudi večina v državnem zboru, pa je označilo za neutemeljene: razveljavilo je del zakona o bančništvu, ki je izključeval predstavnike delavcev iz organov upravljanja bank.

A črtanje spornega člena iz zakona o bančništvu, ki je v praksi končno omogočilo imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorne svete in uprave bank, je nato leta 2021 »popravila« vlada in koalicija pod vodstvom Janeza Janše. V novem zakonu o bančništvu je uzakonila, da imajo delavci bank le predstavnike v nadzornih svetih, ne pa tudi v upravah bank. S tem so banke spet postale izjema. Zaposleni v Zavarovalnici Triglav, ki opravlja bančništvu sorodno zavarovalniško dejavnost, imajo dva predstavnika v osemčlanskem nadzornem svetu in še predstavnico v petčlanski upravi, torej delavsko direktorico. V omenjeno veljavno ureditev, ki jo je uzakonila Janševa vlada, Golobova vlada doslej ni posegla, jo pa sindikat in svet delavcev NLB od jeseni 2021 spet spodbijata na ustavnem sodišču.

Odvetnica Gordana Vran epiloga pričakovano noče napovedovati. Viri iz NLB pa kot pomembno spremembo omenjajo, da se je februarja lani zamenjalo vodstvo sveta delavcev NLB in da je novo vodstvo »bližje upravi«. Novi predsednik sveta delavcev NLB Matej Kastelec je povedno odgovoril, da je bila ustavna presoja sprožena pod prejšnjim vodilnim, a da bodo pač počakali na odločitev: »Naj pa ob tem poudarim, da smo v novem mandatu sveta delavcev NLB socialni dialog z banko dvignili na še višjo raven in tvorno sodelujemo.«

Bo približno 2300 delavcev kmalu združenih NKBM in SKB v lasti madžarske OTP ustanovilo svet delavcev in imenovalo svoje predstavnike v nadzorni svet?

Med trenutno osmimi člani nadzornega sveta NLB je osem predstavnikov kapitala (predsednik Primož Karpe, Shrenik Dhirajlal Davda, André-Marc Prudent-Toccanier, Mark William Lane Richards, Cvetka Selšek, David Eric Simon, Verica Trstenjak, Islam Osama Zekry) in dve predstavnici delavcev (Sergeja Kočar, Tadeja Žbontar Rems), v upravi NLB pa ni predstavnika delavcev, saj zakon o bančništvu zdaj to preprečuje. Ob tem se moramo spomniti, da je danes večina lastnikov NLB oziroma približno 54 odstotkov »skritih« za fiduciarnimi računi pri ameriški Bank of New York Mellon, država ima 25 odstotkov plus delnico. Kdo so večinski lastniki NLB, tako dejansko javnosti ni znano.

A skrb zbujajoče so razmere v drugih bankah, kjer delavsko soupravljanje ne obstaja, saj banke in hranilnice (vseh je zdaj 13) nimajo svetov delavcev – ker se zaposleni sploh ne organizirajo v ta organ soupravljanja. Sveti delavcev so namreč temeljni organ delavske participacije in delegirajo predstavnike delavcev v organe družb, ustanovi pa jih lahko že 20 delavcev.

Po podatkih Elizabete Zirnstein, doktorice pravnih znanosti z Univerze na Primorskem, ki je tudi članica ekipe Združenja svetov delavcev Slovenije, ima poleg NLB za zdaj med vsemi bankami delavski svet le še banka Unicredit. A v nadzornem svetu tega ni predstavnikov delavcev, saj jih svet delavcev »zaenkrat še ni imenoval«, kot so odgovorili iz Unicredita. Zakaj, nismo izvedeli. Aktivno delavsko soupravljanje ne obstaja niti v Delavski hranilnici, čeprav so njeni največji lastniki sindikati in čeprav statut v do 11-članskem nadzornem svetu predvideva do štiri predstavnike zaposlenih.

Predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu nima niti druga največja banka NKBM, h kateri se bo zdaj pripojila SKB; obe sta v lasti madžarske velikanke OTP. Združeni NKBM in SKB bosta imeli kar približno 2300 delavcev, kar je skoraj 30 odstotkov zaposlenih v poslovnih bankah v Sloveniji. Naj omenimo pomenljiv podatek Banke Slovenije: lani je bilo v poslovnih bankah 7972 zaposlenih, kar je skoraj 3000 manj kot pred desetletjem, leta 2013 (10.923).

In zakaj bi bilo pomembno, da zaposleni v bankah ustanovijo svete delavcev in imenujejo predstavnike v organe bank? Predstavniki zaposlenih (vsaj) v nadzornih svetih so nekakšna protiutež lastnikom kapitala. Koliko lanskega rekordnega čistega dobička naših bank (znašal je 1,14 milijarde evrov) se bo odlilo v tujino, bo jasno v prihodnjih mesecih. Delavski sveti in njihovi predstavniki v organih upravljanja namreč lahko varujejo interese stabilnosti in razvoja banke. Ker je Slovenija banke razprodala in je lastništvo razpršeno v tujini, bi lahko zaposleni v bankah prek samoorganizacije v svete delavcev postali dodatno jamstvo stabilnosti bank. »Zaposleni so zagotovo zainteresirani za dolgoročno uspešnost banke, v kateri delajo, menedžment pa želi navadno ugajati lastnikom, saj mu to zagotavlja obstoj in je zato pogosto pripravljen prevzemati (pre)velika tveganja, ki lahko podjetju škodijo,« razlaga Elizabete Zirnstein in dodaja, da delavski sveti drugače od sindikatov niso primarno organ delavskega boja, pač pa organ soupravljanja, česar marsikdo ne loči. »Slovenski menedžerji na splošno so negativno razpoloženi do svetov delavcev, jemljejo jih kot neko coklo, namesto da bi gojili sodelovanje in partnerstvo in ga izkoristili zlasti v težkih časih, ko je na vrsti recimo odpuščanje,« pravi sogovornica in omenja tudi primere anomalij, ko je menedžment podjetja v dogovoru z vodilnimi iz sveta delavcev dobil v nadzorni svet svoje člane, vodilni sveta pa višje položaje in plače. Naloge in pravice sveta delavcev sicer določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju; menedžment mora svet delavcev obveščati o gospodarskem položaju podjetja, nameravanih spremembah v organizaciji proizvodnje, svet mora soglašati z merili za ocenjevanje delovne uspešnosti, podjetje mu mora kriti nujne stroške za delo, člani sveta pa imajo na mesec do pet plačanih ur za udeležbo na sejah sveta, pa tudi pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanje na področju soupravljanja. Elizabete Zirnstein pravi, da je ključno, da imajo delavci predstavnike vsaj v nadzornem svetu – tako kot na primer v Nemčiji. Ko je ameriška senatorka Elizabeth Warren pred leti v ameriškem kongresu predlagala delavske predstavnike v nadzornih svetih po zgledu Nemčije in drugih evropskih držav, so predlog označili za enega izmed največjih »napadov na zasebno lastnino v vsej človeški zgodovini«. Elizabete Zirnstein trditve, da zaposleni oziroma njihovi predstavniki nimajo ustreznih kompetenc za delo v organih upravljanja bank, označuje za nesmiselne. Na omenjeno sicer namiguje tudi dikcija v veljavnem zakonu o bančništvu, ki je spodbijana na ustavnem sodišču in po kateri delavci bank »z namenom zagotovitve učinkovitega, varnega in preglednega upravljanja s tveganji bank« nimajo svojih predstavnikov v bančnih upravah.

Če bo ustavno sodišče to ureditev spoznalo za neustavno, bi lahko predstavnike v upravah dobili delavci vsaj petih največjih bank, ki imajo več kot 500 zaposlenih – a le, če si bodo zaposleni (drznili) izvoliti svete delavcev.