Tehnična in strateška napaka

Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča je v zadnjih dveh tednih (znova) moralo razlagati, da v osnutku dokumenta, ki so ga pripravili, ne beremo tistega, kar v njem piše. Pripravili so osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb (zdajšnja je iz leta 2015) in v njem Pošto Slovenije in Zavarovalnico Triglav iz skupine strateških naložb prenesli v skupino pomembnih naložb.

Kakšna je razlika med strateškimi in pomembnimi naložbami, je povzeto na spletni strani Slovenskega državnega holdinga. V strateških naložbah, s katerimi država zasleduje »strateške in gospodarske cilje«, ima država minimalno 50-odstotni delež plus en glas. V pomembnih naložbah, s katerimi država zasleduje »razvojne in gospodarske cilje«, pa ima minimalno 25-odstotni delež plus en glas.

Država je zdaj 100-odstotna lastnica Pošte Slovenije, ki je nacionalni poštni operater in ima v lasti več kot 90 odstotkov Intereurope in 20 odstotkov Športne loterije ter na ravni celotne skupine zaposluje več kot 7800 zaposlenih. V Zavarovalnici Triglav, ki v šestih državah zaposluje več kot 5300 ljudi, pa ima država 62,6-odstotni delež; pri čemer ima 28,1-odstotka Slovenski državni holding, 34,5-odstotka pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

»V ozadju prekvalifikacije Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav iz strateških v pomembni naložbi niso težnje po prodaji obeh podjetij,« je že nekaj ur po tem, ko je Slovenska tiskovna agencija razkrila osnutek, hitel pojasnjevati finančni minister Boštjančič. »Ne gre za namen vlade, da bi privatizirali Pošto ali Triglav. Gre za tendenciozne in neutemeljene špekulacije,« je dodal po sestanku z razburjenimi sindikati.

Za kaj pa potem gre? Če povzamemo ministra: naložbi bi prekvalificirali, ker ne izpolnjujeta »tehničnih pogojev«, da bi bili uvrščeni med strateške naložbe. Zagotovil je tudi, da bo vlada »po potrebi« v strategijo vnesla dodatne varovalke, s katerimi bo jasneje opredelila, da naložbi nista namenjeni prodaji. Če strnemo: skoraj desetletje, od leta 2015, smo torej imeli dve podjetji »tehnično napačno« razvrščeni med podjetja, v katerih mora država ohraniti večinski delež, zdaj pa bosta zgolj »tehnično pravilno« prerazporejeni v skupino podjetij, v katerih mora država ohraniti le četrtinski delež; domneva, da ta premik odpira možnost delne prodaje obeh podjetij, pa naj bi bila tendenciozna špekulacija.

Ker upravljanje državnega premoženja in klasifikacija državnih naložb nista tehnični vedi, ampak izključno in samo predmet politične volje, vizij in interesov, je ministrova razlaga neprepričljiva. Grenak priokus ji dajejo tudi pritiski predstavnikov kapitalskih trgov, ki so se v zadnjem času okrepili. Prejšnji teden smo v Mladini pisali o ekspertizi, ki jo je vodstvo Ljubljanske borze pred tedni poslalo finančnemu ministrstvu s pozivom, naj gre na trg vsaj 30 odstotkov državne avtocestne družbe Dars. In ravno na Dnevu slovenskega kapitalskega trga 2024 smo slišali poziv k dodatnemu umiku države iz Zavarovalnice Triglav, pa tudi poziv k umiku iz Telekoma, Save, energetskih družb, vključno z nuklearko, izgubarski TEŠ pa naj zadrži država.

Interesi, da se država umakne zlasti iz Zavarovalnice Triglav, so ogromni; Triglav države ne potrebuje. Ta paradržavna finančno-zavarovalniška družba z menedžerji, ki jih je leta potrjevala vsakokratna politika, danes upravlja 3,4 milijarde evrov velik naložbeni portfelj. V državi, kjer naj bi se reševal javni zdravstveni sistem, je Triglav kot večinsko državna družba v zadnjih letih postal (so)lastnik ene od največjih mrež zasebnih zdravstvenih ustanov. Je polovični lastnik Diagnostičnega centra Bled in prek njega medicinskega centra Fontana, Medi Cons kardiologije, Gastromedice, Internistične GE ambulante, medicinskega centra Cardial, Kirurškega sanatorija Rožna dolina, specialistične ambulante Neuroedina in mariborske diagnostične ambulante MDT&T.

Končni predlog popravka strategije upravljanja državnih naložb sicer ni objavljen, po pisanju Dela se na finančnem ministrstvu še »medi«. Zaradi Pošte in Triglava je sicer v ozadju ostal še en pomemben predlog v osnutku – Telekom naj bi bil prenesen med pomembne naložbe države.