Slovenija bo subvencionirala nakup električnih koles 

Bicikli na štrom

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so predstavili 12 različnih subvencij za fizične osebe, s katerimi naj bi spodbujali rabo obnovljivih virov energije in trajnostno mobilnost, ena izmed njih bo subvencija za nakup električnega kolesa.

Namesto Eko sklada je bil kot izvajalec izbran Borzen, saj so se zaradi velikega števila prijav na skladu čakalne dobe za obravnavo vlog podaljšale na pol leta do enega leta. Država bo letos za spodbujanje nakupa električnega kolesa namenila štiri milijone evrov. Subvencije bodo krile 30 odstotkov kupnine kolesa. Razpis bo predvidoma objavljen na začetku junija, subvencijo pa bodo najverjetneje obračunavali trgovci z električnimi kolesi. Ministrstvo si obeta, da bi pri nakupu koles pomagalo 8000 fizičnim osebam. S štirimi milijoni razpoložljivih sredstev bi to pomenilo, da bi povprečen kupec prihranil 500 evrov. Cene električnih koles so sicer od 1000 do 2500 evrov ter seveda tudi bistveno višje.

Nova načrtovana subvencija pa je postala tarča kritik. Ekonomist Matej Lahovnik je za 24ur v svoji populistični maniri poudaril, da »bi bilo logično, da država spodbuja manjšo porabo električne energije, energetsko obnovo stavb, ne pa nakup električnih koles, s katerimi se poraba električne energije povečuje, poraba lastnih kalorij pa zmanjšuje«. Dodal je, da bodo od subvencij največ imeli proizvajalci koles in trgovci z njimi, ki zdaj lahko še nekoliko dvignejo cene. Hkrati seveda velja, da so električna kolesa prijazna do tistih, ki bi se lahko z njimi vsak dan vozili v službo in po opravkih, s tem pa naj bi se zmanjšal, simbolično, a vendarle, cestni promet. Nenavadno je sicer, da Lahovnik govori o pomenu zmanjšanja porabe električne energije, saj je prav on v času Pahorjeve vlade zagovarjal gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj.

Ministrstvo je na kritike odgovorilo s podobno utemeljitvijo – namen subvencioniranja električnih koles naj bi bil v prvi vrsti poskus spodbujanja ljudi, da se namesto za vožnjo v službo z avtom raje odločijo za kolo. Napovedalo je še, da bodo pogoji za pridobitev subvencije strogi in da jo bodo prejeli tisti, ki si električnega kolesa sicer ne bi mogli privoščiti. Lahko pa se vprašamo, koliko ljudi se bo (in se prej ne bi) zaradi te subvencije res odločilo za nakup električnega kolesa. Tudi za najcenejša kolesa bi s 30-odstotno subvencijo še vedno odšteli nekaj manj kot tisoč evrov, to pa ni malo.

»Stvar je po svoje bizarna,« pravi Matej Praprotnik, kolesarski župan Ljubljane. »Pri nakupu električnega avtomobila te nihče ne vpraša, kakšen bo namen uporabe vozila, pa ti poklonijo subvencijo. Pri nakupu električnega kolesa pa bo državo to zanimalo. Zelo dosledno to ni.« Praprotnik težave vidi tudi drugje. »Sploh si ne predstavljam, kako bo, ko se bodo na obstoječi kolesarski infrastrukturi klasičnim kolesom pridružila še hitra e-kolesa. Zato bi bilo bistveno bolje, da država čim prej začne sistemsko odpravljati boleče infrastrukturne težave na način, da bo ta varna za vse, tudi otroke in starejše.«

Med tem dogajanjem v Sloveniji je bila v Bruslju 3. aprila sprejeta evropska deklaracija o kolesarjenju, ki so jo sprejeli ministri EU, pristojni za promet, podprl pa jo je tudi evropski parlament. Deklaracija sama po sebi nima pravno zavezujočih učinkov, a kaže, da je kolesarjenje eden od pomembnih elementov evropske prometne politike. Med drugim v deklaraciji piše, da so »za uresničitev prizadevanj, da bi se več ljudi vozilo s kolesom, potrebna ustrezna sredstva, namenjena kolesarjenju, in sicer na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Ustrezna raven naložb je prvi pogoj za bistveno izboljšanje razmer za kolesarjenje in vzdrževanje infrastrukture.«

Seveda deklaracija ne govori le o naložbah v električna kolesa, temveč v vsa, predvsem pa v infrastrukturo, ki jo kolesarji potrebujejo.