Gorički multipleks

Oštarija Pri kapelici
Andrejci 17
Tel.: 031 303 522
Pri kapelici lahko pomeditirate ob petkih od 15. do 20., ob sobotah od 13. do 20. ter ob nedeljah od 9. do 17. ure.

Ambient:
nedavno prenovljena domača gostilna s preprosto opremo, fletnim razgledom in nadprijazno in pozorno strežbo

Napitki:
ker imajo 6000 svojih trt, za špricarje zagotavljajo domače suho belo in mehurčke iz Petanjskega vrelca; tudi nekaj buteljk vinarije Marof in osnovne žganjice ter piva

Vegetacija:
skutni in jurčkovi ravioli, solata in sladice

Dostopnost:
parkirišče pred objektom, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
ajdova zlevanka
ajdovi ravioli s klobaso in hrenom
pečena svinjska krača 

Ne tako fino:
fabriški ajvarji, siri in vložnine

Ajdova zlevanka je stala 5, hišna klobasa in narezek 9,5, svinjska jetra z langašem 12,5, ravioli (tris ali ajdovi) 15, pečena svinjska krača z opremo 15,9, retaš 4, čoko sufle ter prekmurska gibanica 5,5 evra.

»Huh, letos bomo pa zgodaj odprli terasno sezono,« je spreletelo našega izvršnega producenta, ko ga je prijazen prekmurski glas z one strani telefonske zveze – poleg tega, koliko svinjskih krač naj dene v pirovsko marinado – spraševal, ali bi nemara našo načrtovano večerjo želeli oplemenititi z razgledom na goričke gričke.

Oštarija Pri kapelici je najzanimivejši del nekakšnega multipleksa, ki ga sestavljajo vaško-gasilski dom, mini fuzbalplacek ter bližnje pokopališče in imenodajalska kapelica. Ker smo večino scenosleda dorekli že ob telefonskem stiku (z zaključnim opozorilom pridite lačni, ker so porcije prekmursko obilne), smo kratek čas, ki nas je ločil do prvega kaloričnega rukerja, porabili za mešanje aperitivnih špricarjev z obvezno drobnomehurčkasto trisrčnico iz Petanjskega vrelca in pitnim hišnim (na srečo suhim) belim.

Za začetek bi bilo fino, če bi Pri kapelici z narezka eliminirali na mesnine naloženo plast hidroponične zelene paprike, velikoserijskih vloženih kumaric in čebulic ter kocke generičnega sira in bi tako pustili zasijati odlični, lepo omaščeni šunki, vratovini in salami ter krasnim v namaz zmletim ocvirkom. Na srečo so dišečo, ravno prav prekajeno in zmerno soljeno in česnano hišno klobaso držali stran od gmajn ajvarja, zelo všeč pa nam je bila tudi ajdova zlevanka, ki jo spečejo na bučnem olju in zahrustajo z ocvirki.

V drugi rundi smo komparirali raviole: v eno porcijo so zakuhali propisno izdelane raviole s skutnim, jurčkovim in mesnim polnilom (prikladno je vsaka fila dobila tudi svoj dizajn testa), v drugo pa v vseh pogledih izjemno mojstrovino: nežno ajdovo testo (če si kdaj kaj probal delat z njim, veš, kako zajebano je to) so napolnili s polnilom iz klobase, vse skupaj pa v aromatsko perfekcijo zašpičili z dahcem hrena, smetano in hrustljavo nitjo večera, ocvirki. Paštafarijanci – obvezno romanje vas čaka!

Navdušeno smo mleli še naprej: s počasno peko zmehčani krači je dobro del blag priokus pivske marinade (pa tudi priloženi klasično panirano ocvrti čebulni obročki in skoraj puhasti dödöli), svinjska jetrca so aromatizirali s papriko v prahu, dokončali s hrustljavo čebulo in postregli z netipičnim, a še kako funkcionalnim langašem.

Da je Pri kapelici za šporhertom nekdo, ki se kuhe loteva po pameti, se je pokazalo še v eni od zaključnih točk: čokoladni sufle je bil res čokoladni in res sufle (torej postrežen v modlu; bi pa, če se nas vpraša, šumskosadni preliv raje postregli posebej), o retašu in prekmurski gibanici pa tako ali tako na tej točki nismo več dvomili. Pri kapelici je oštarija, v kateri so sestavili klasičen, a vseeno dovolj zanimiv jedilnik, katerega izvedbo so sodeč po preizkušanih jedeh zelo dobro naštudirali, vse skupaj pa opremili z dvema prijaznostma: cenovno in postrežbeno. Fajn je!