Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

»JEK 2 ni TEŠ6« – to je ena od krilatic, s katero poskušajo zagovorniki oddaljiti projekt JEK 2 od primerjav s projektom šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Ena od ključnih razlik naj bi bila ravno transparentnost postopkov in informacij o JEK 2, ki je pomembna zlasti zaradi novembrskega referenduma. Ne nazadnje je vrhovno sodišče že leta 2018 izrecno opozorilo, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o predmetu referendumskega odločanja le, ko imajo na voljo vse informacije in tudi različne poglede. A v praksi se pri JEK 2 že zapleta.

Pogledali smo več izbranih javnih naročil, prek katerih je Gen energija v zadnjih treh letih, 2020–2023, naročila ključne raziskave, povezane s projektom JEK 2. Ker jih v uredništvu nismo prejeli na podlagi novinarskih zaprosil, smo morali njihov dostop zahtevati po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Tako smo 20. in 25. marca zahtevali razkritje štirih raziskav, ki bi jih morala Gen energija po takrat dostopnih javnih informacijah že imeti. Nanašajo se na potresno varnost, idejno zasnovo in makroekonomske učinke gradnje JEK 2. Po zaprosilih in več intervencijah ter v nasprotju z zagotovili Gorazda Slaka, strokovnjaka za televizijo in glasbene dogodke, ki ga je Gen energija najela za komuniciranje pri projektu JEK 2, so nam zavrnili dostop do vseh raziskav, z izjemo študije makroekonomskih učinkov gradnje JEK 2. To smo dobili z zakritim delom podatkov. Med drugim je v celoti zatemnjena preglednica, ki kaže projekcijo stroškovnih in maloprodajnih cen elektrike iz obnovljivih virov in JEK 2 v letih 2031–2090. Dejansko imajo danes vsi načrtovalci težave, saj vse projekcije nastajajo v tehnološko izjemno dinamičnem obdobju. Portal Bloomberg je na primer pred dvema tednoma poročal, da francoske in španske nuklearke poslujejo z zmanjšano močjo in delajo izgubo, saj zaradi prenizkih cen na veleprodajnem trgu, ki so tudi posledica vse večje količine elektrike iz razpršenih obnovljivih virov, ne pokrivajo več lastnih proizvodnih stroškov. Razmere na trgu elektrike se torej izjemno spreminjajo, nove in poceni tehnologije razpršene proizvodnje elektrike tako zelo vplivajo na ponudbo, da že eno leto stara raziskava pogosto nima več resne teže.

V družbi Gen energija so nam zavrnili dostop do vseh študij, z izjemo tiste o makroekonomskih učinkih gradnje JEK 2. To smo dobili, del podatkov pa je bil zakrit.

Za katere raziskave gre? Gen energija je še pod bivšo, Janševo vlado decembra 2021 naročila raziskavo »Verjetnostna analiza potresne varnosti za JEK 2«. Ocenjena je bila na 1,21 milijona evrov, morala pa bi biti dokončana januarja 2023, a sta bila k pogodbi pripisana aneksa, ki sta izvedbo podražila za dobrih 139.000 evrov in rok dokončanja zamaknila za leto dni, na 18. januar letos. Študijo, ki jo je izvedel konzorcij na čelu z ameriško inženirsko družbo Rizzo International s partnerjema Geološkim zavodom Slovenije in ameriškim strokovnjakom za potresni inženiring Normanom A. Abrahamsonom, imajo torej v Gen energiji že tri mesece. A javnost do nje nima dostopa, v odločbi so nam dostop do nje brez pojasnil zavrnili s stavkom: »Dokumenti so še v postopku izdelave.«

Že mesec dni bi morali imeti v Gen energiji tudi oba neodvisna strokovna pregleda potresne analize JEK 2 in Jek, naročena februarja 2022 in septembra 2023. Vendar pa je Gen energija sredi marca letos izvajalcu obeh pregledov, to je ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, z aneksom podaljšala roka dokončanja na 30. september letos. Ko smo 20. marca prosili za študije, to podaljšanje še ni bilo vidno v portalu javnih naročil, zdaj je vidno in kot razlog je navedena zamuda pri izvorni analizi potresne varnosti. Pri eni od obeh pogodb s fakulteto se je z aneksom za petino podražila tudi cena pregleda, in sicer s 305.430 na 372.143 evrov. Bo torej javnost še pred predvidenim referendumom vedela, kakšna je vsebina študij o potresni varnosti predvidene lokacije za JEK 2?

Potresne raziskave so ena izmed nevralgičnih točk projekta že več let zaradi svaril o tektonski neprimernosti lokacij ob obstoječi elektrarni, ki jih je pred dobrim desetletjem pri analizi terena izrazil francoski nacionalni inštitut za jedrska in radiološka tveganja IRSN. Na ta svarila IRSN redno opozarjajo zlasti avstrijski nasprotniki jedrskih elektrarn, leta 2013 pa so močno odmevala tudi v Sloveniji. »Te nove in resne ugotovitve ne omogočajo pozitivnega zaključka o primernosti lokacij Krško II za postavitev nove jedrske elektrarne,« je IRSN januarja 2013 zapisal v dopisu takratnemu direktorju Gen energije Martinu Novšaku, ta pa je moral nato zaradi prikrivanja tega dopisa pred Upravo za jedrsko varnost začasno zapustiti svoj položaj. Opozorila IRSN, povezana zlasti s prelomnico Libna, so pristojni v naslednjih mesecih zrelativizirali; takratni direktor JEK Stane Rožman jih je pred krškim občinskim svetom označil za nezanesljiva in prenagljena, saj da raziskave še tečejo, kot »parcialne in površne« pa jih je označil tudi takratni direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. V Gen energiji so enak odgovor – da je bilo mnenje IRSN prenagljeno –, nedavno dali portalu Forbes Slovenija in opozorili na končne rezultate analize, ki da kažejo, da »verjetnosti za večje pomike tal ni«, verjetnost za zelo majhne pomike tal pa da je »zanemarljivo majhna« ter da konstrukcije in sistemi JEK »prenesejo bistveno večje pomike tal, kot sledijo iz verjetnostne analize za pomike s povratno dobo 10 milijonov let«. Iz Uprave za jedrsko varnost so nam na vprašanje, ali lahko danes kot pristojna institucija ovržejo pomisleke IRSN iz januarja 2013, odgovorili, da raziskave naroča Gen energija ter da naj bi »po navedbah Gen energije bile terenske raziskave zaključene, izdelava novega modela premikov tal oziroma verjetnostne analize seizmične nevarnosti na lokaciji pa v zaključni fazi. Na URSJV te analize še nismo prejeli, zato njene vsebine trenutno ne moremo komentirati.« Navedli so še, da je IRSN leta 2013 med drugim menil, da bi bilo treba ponovno preveriti metodologijo izračunov celotnih potresnih obremenitev: »Kolikor je URSJV seznanjen, IRSN ni spremenil svojega uradnega stališča iz leta 2013, vendar tudi ni sodeloval pri dodatnih raziskavah, ki so sledile njegovemu izstopu iz prvotnega konzorcija.« Iz francoskega IRSN, ki smo ga prav tako zaprosili za stališče do študije, pa so nam odgovorili, da je ne morejo komentirati, saj po izstopu iz konzorcija leta 2013 pri terenskih analizah v Krškem niso več sodelovali.

Potresne raziskave so ena izmed nevralgičnih točk projekta nove jedrske elektrarne zaradi svaril o neprimernosti lokacij, ki jih je navedel francoski nacionalni inštitut za jedrska tveganja IRSN.

Gen energija je dala februarja lani inženirski družbi IBE izdelati raziskavo »Idejne rešitve za projekt JEK 2«. Raziskava – vredna okoli pol milijona evrov – je zajemala pripravo idejnih rešitev in tehničnih poročil za celotno območje predvidenega državnega prostorskega načrta za JEK 2 na območju zahodno od obstoječe jedrske elektrarne, od idejnih rešitev za objekt JEK 2 in spremljevalnih objektov, poplavne zaščite, električnih napeljav in drugega. Družba IBE je morala ob tem upoštevati kot izhodišče tipske elektrarne ameriškega Westinghousa (AP1000), južnokorejske Korea Hydro Nuclear Power (APR1000) in francoske EDF (EPR1200). Upoštevajoč roke javnega naročila je IBE oddal študijo Gen energiji že junija lani, družba Gen energija je imela torej do danes dovolj časa, da pripravi vsaj povzetek in ga predstavi javnosti. To se ni zgodilo, zaprosilo za dostop pa je uredništvu Mladine Gen energija zavrnila z navedbo, da je »dokument še v postopku izdelave«. To, kot izhaja iz javnih podatkov, ne drži. Iz portala javnih naročil je razvidno, da je Gen energija z družbo IBE oktobra lani podpisala pogodbo o izvedbi nove raziskave, ki vsebuje revizije obstoječih rešitev, pobud in smernic za projekt JEK 2. Ta nova raziskava, za katero bo IBE dobil novih 547.864 evrov in v kateri bo torej revidiral lastne idejne rešitve, bo po trenutnih rokih končana šele sredi novembra letos, kar pomeni, da državljani z njo ne bodo seznanjeni v času referenduma.

Potresna varnost v Sloveniji

Državne karte potresne nevarnosti se ne morejo uporabljati pri projektiranju jedrskih objektov Agencija za okolje (ARSO) je leta 2021 končala večletni razvoj novega modela potresne nevarnosti Slovenije. Največjo potresno nevarnost so zaznali zahodno od Bovca na meji z Italijo, kjer je tako imenovani projektni pospešek tal 0,325 g (zemeljski gravitacijski pospešek), veliko potresno nevarnost pa so potrdili v okolici Idrije in na območju Brežic. Da že te vrednosti nakazujejo problematičnost lokacije JEK (in v bližini načrtovane JEK 2), ki je od Brežic oddaljena okrog 10 kilometrov, na Arsu zanikajo. Pravijo, da je nova karta potresne nevarnosti Slovenije od maja 2022 sestavni del zakonodaje za projektiranje običajnih stavb, kot so stanovanjske hiše. »Osnovni parameter potresne nevarnosti je projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, ki je na območju Krškega enak 0,275 g. Za jedrske objekte pa se potresna nevarnost ocenjuje za bistveno večje povratne dobe (10.000 do 1.000.000 let), zato se državne karte potresne nevarnosti za ta namen nikjer na svetu ne smejo uporabljati.«