Napačna kolesa

Zadnja dva odstavka tedenskega pamfleta Bernarda Nežmaha govorita o subvencioniranju e-koles za občane. Kodeks novinarjev Slovenije v prvem členu pravi: »Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam.« Bernard Nežmah preverjanja točnosti ni opravil, kajti za subvencioniranje e-koles nista pristojna Matjaž Han in Asta Vrečko, kot navaja v članku, temveč minister mag. Bojan Kumer. Tudi zapis, da so Matjaž Han, Asta Vrečko in Robert Golob »družno skovali prispevek k zelenemu prehodu«, trči v prvi člen novinarskega kodeksa. Vir financiranja je Sklad za podnebne spremembe, ki pripravlja program porabe sredstev iz naslova emisijskih kuponov. Napajanje sklada je bilo prvič definirano v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je 31. marca 2004 v objavo poslal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije pa je bil dr. Janez Drnovšek. Program porabe sredstev gre v javno obravnavo, ko je medresorsko usklajen, pride na vlado, kjer ga med drugimi potrdi tudi predsednik vlade Robert Golob. Toliko o njegovi vlogi. Prvič je bil ukrep subvencioniranja e-koles za občane uvrščen za časa ministra Simona Zajca za leto 2020, minister Andrej Vizjak je sredstva podvojil. Do izvedbe pa ni prišlo zaradi zapletov z izvedbo.

Ukrep subvencij e-koles za občane sem zasnoval leta 2019/2020 v času, ko sem bil zaposlen na Skladu za podnebne spremembe, pomagali so mi sodelavci s svojimi pripombami in predlogi. Pobuda subvencioniranje e-koles občanov je prišla že pred več kot sedmimi leti tudi od invalidnih organizacij. Namen ukrepa je spodbuditi občane, da se na delo, fakulteto in še kam pripeljejo z e-kolesi namesto z avtomobili. Argument (uporablja ga tudi Žiga Turk), da je smiselno subvencionirati navadna kolesa, pade zelo hitro. Po nekaterih podatkih imamo Slovenci v lasti 1,7 milijona navadnih koles, letno jih uvozimo 80.000, delež električnih je približno na četrtini. Po podatkih raziskav kolesarske mobilnosti je eden zelo pomembnih zadržkov za neuporabo navadnih koles za prihod na delo potenje med kolesarjenjem. Koliko podjetij, ustanov ima tuše v svojih prostorih za zaposlene? E-kolo pa omogoča udobno vožnjo z manjšim naporom in posledično manj potenja na daljših razdaljah. Statistika mobilnosti pravi, da na razdalji 2,5 do 4,9 km opravimo več kot 70 % poti z avtomobilom. Premagati takšno razdaljo brez potenja z e-kolesom je mačji kašelj, le v glavi se mora kaj premakniti, potrebujemo spodbudo, če ne gre z navadnim kolesom.

Bernardu Nežmahu tudi številke ne gredo najbolje, saj pri deljenju štirih milijonov EUR s petsto EUR (4.000.000/500 = 8.000), kolikor naj bi znašala subvencija, pride do številke osemsto (800) koristnikov subvencije, kar je desetkrat manj kot pri pravilnem izračunu. Naša zamisel ukrepa je bila, da je subvencija enotna v vrednosti in ne procentualna, zato bi bila ugodnejša za premoženjsko šibkejše občane oziroma smo z njo hoteli nagovoriti mobilno revščino.

Bernard Nežmah mene in moje sodelavce imenuje »tvorci zelenega prehoda, ki jim na misel ne pride, da bi meščani za vožnjo po mestu lahko namesto avta uporabljali naveden bicikel« in ne vemo, kaj je to ničelni ogljični vtis. Naj informiram pamfletnega pisca, da je moje glavno prevozno sredstvo navadno kolo, poleti v službo in bližnje trgovine pešačim. V zadnjih petih letih nisem nikoli prišel na delo z osebnim avtomobilom. Ogljični vtis pa znižujem tudi tako, da imam hibridni avtomobil, pri vožnji po avtocesti nastavim aktivni tempomat na hitrost sto deset (110) km/h. Lani je moja družina posadila deset topolov, deset vrb žalujk, lipo in dve akaciji, letos v jeseni pa načrtujemo petnajst kostanjev, dve brezi, dve akaciji in dva divja kostanja ... Bivši sodelavci so tudi zapriseženi kolesarji navadnih biciklov in naravovarstveniki, trije med njimi delajo v mednarodno priznanih okoljskih nevladnih organizacijah.

Bernard, vozi še naprej svoje rdeče kolo in prosim reagiraj skladno s prvim členom Kodeksa novinarjev Slovenije, ki v drugem stavku pravi »Svoje napake —četudi nenamerne — mora priznati in popraviti.«