Dve strategiji - ena Pošta

Pošta Slovenije je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Več kot pet tisoč zaposlenih ima Pošta Slovenije d.o.o., dodatno pa so zaposleni tudi v od Pošte odvisnih družbah. Poleg tega Pošta Slovenije izvaja univerzalno poštno storitev, ki je v javnem interesu in zakonsko regulirana. Ta zagotavlja nemoteno komunikacijo državljanov, gospodarskih subjektov in javne uprave, opravlja pa tudi pomembno funkcijo omreženosti in povezanosti celotnega teritorija Slovenije. Tudi v času koronavirusa je Pošta ohranjala vez med ljudmi. Dostava paketov in pisem je način, kako zagotavljati komunikacijo med ljudmi,  omogočiti poslovanje podjetjem in pomagati vsem, ki morda nimajo možnosti zapustiti svojih domov. Vseskozi tudi v času koronavirusa so poštarji trdo delali in predelali ter dostavili pošiljke v najkrajših možnih rokih, čeprav v oteženih pogojih dela. Zato je za vse državljane izrednega pomena, da Pošta ostane močna, s poslovalnicami, ki so razpršene po celotnem ozemlju in da je zdrav in zanesljiv delodajalec.

SDPZ Pošte Slovenije, kot eden izmed dveh reprezentativnih sindikatov znotraj podjetja v zadnjem obdobju s skrbjo spremlja aktivnosti poslovodstva Pošte. Vsi se strinjamo, da je naloga poslovodstva, da organizira delovni proces na način, da bo optimalen. Pri tem je že več kot eno leto pripravljen načrt, kako se lotiti organizacije dela na pošti, ki pa kljub našim pozivom in kljub pozitivnim odzivom s strani zaposlenih, ki so novo organizacijo dela testirali, še kar stoji. Posledično pride do različne obravnave koristnikov storitev, do večje delovne intenzivnosti in tudi do gospodarske škode. Hkrati sindikat utemeljeno dvomi v gospodarnost odločitev poslovodstva. Med drugim se omogoča določenim zaposlenim, da kljub neuspešno opravljenem poskusnem delu ostajajo pri delodajalcu in ob odhodu prejemajo višje odpravnine, zaskrbljujoči so medsebojni odnosi, predvsem v strokovnih službah, na kar smo poslovodstvo že opozarjali, nadpovprečno veliko strokovnih kadrov odhaja. Vse to vpliva tudi na poslovni rezultat, seveda pa tudi na višino pravic delavcev. Poleg tega se, kljub izrecnemu zatrjevanju, da nadaljnjih prodaj ne bo, še vedno nadaljuje s prodajami nepremičnin. Ljudi pa je, kot že dolgo, kronično premalo.

V februarju je poslovodstvo reprezentativnima sindikatoma predstavilo tudi Strategijo Skupine Pošte Slovenije, ki je bila označena kot poslovna skrivnost. Sindikata sva oba ocenila, da gre za načrt, ki bo izredno škodljivo vplival na varnost in raven pravic zaposlenih, še več, odprl bo vrata za drobljenje in razprodajo za kapital bolj privlačnih dejavnosti skupine, hkrati pa pod vprašaj postavil kakovost opravljanja poštnih storitev. Glede na zaostrene razmere na trgu dela smo bili zgroženi, da se zaposlene na tak način izpostavlja socialnemu tveganju, kljub temu, da že dalj časa opažamo trend, ko je izredno težko najti zamenjavo za starajoči kader na Pošti, skupno število zaposlenih pa posledično vztrajno pada. Sedaj smo sindikati v precepu, ko želimo zaščititi interese zaposlenih, in po našem trdnem prepričanju tudi interes državljanov in podjetja, vsebina Strategije pa je označena kot poslovna skrivnost. Strategijo je v decembru potrdil tudi SDH, pri čemer je v Strategiji Pošte izrecno napisan pogoj, da se najprej uredi financiranje UPS (ta pogoj pa do sedaj še ni izpolnjen, aktivnosti iz Strategije pa se že izvajajo).

Poslovodstvo Pošte smo zato pozvali, naj nemudoma ustavi aktivnosti, povezane s spremenjeno Strategijo Pošte, z opozorilom, da bomo svoje pritiske tudi stopnjevali, v zaščito zaposlenih. Dodajamo še to, da je raven socialnega dialoga pod novim poslovodstvom drastično upadla, da ne dobivamo odgovorov na pozive in dopise, da so sestanki vse redkejši, da se odlaga z reševanjem težav zaposlenih, da se gradiva pošilja z zamudo ali pa sploh ne. Na to so bili že opozorjeni večkrat, tudi z opozorilom pred vložitvijo tožbe. Na te težave bomo opozorili že 1.5.2024, ko se bomo pridružili protestu ob prazniku dela, na Kongresnem trgu, ob 16:00 uri. V kolikor s poslovodstvom ne bomo uspeli najti rešitve, ki bo dobra za zaposlene, že v sredini maja organiziramo tudi protestni shod, že drugi po vrsti, tokrat v Mariboru.

Težave s Pošto pa se nadaljujejo tudi na državni ravni. Ministrstvo za finance je dne 2.4.2024 na naslove članov Ekonomskega socialnega sveta posredovalo osnutek Odloka o strategiji upravljanja naložb države (v nadaljnjem besedilu: strategija). Odlok je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljnjem besedilu ZSDH-1) temeljni akt upravljanja, ki opredeljuje razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice gospodarskih družb v državni lasti, katere opredeljuje in razvršča na strateške, pomembne in portfeljske naložbe ter določa posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško. Na osnutek je Ekonomsko socialni strokovni odbor, ki je posvetovalno telo SDH in ga sestavljajo predstavniki delojemalcev, članov ESS, podalo pisne pripombe, določene pomisleke pa je izpostavilo tudi na sestanku pri ministru za finance, dne 5.4.2024.

Naloge in pristojnosti skupščine SDH uresničuje Vlada RS, kar opredeljuje 38. člen Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1, Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11.4.2014, Uradni list RS št. 140/22, z dne 4.11.2022). Zato se s predmetnim pozivom obračamo na SDH, prav tako pa tudi na predsednika Vlade, kot tudi na posamezna ministrstva, ki se jih vsebina dopisa še posebej dotika, glede na področje delovanja.

Pošta Slovenije je v osnutku Strategije umeščena en razred nižje, saj se po novem uvršča na seznam pomembnih naložb, danes pa jo, upoštevajoč trenutno veljavno Strategijo, prištevamo med strateške naložbe države. Uvrstitev v nižjo kategorijo odpira možnost odprodati delež države do 25%, plus en glas. Pošta Slovenije nima z zakonom opredeljene OGJS, JGS ali javne službe, opravlja pa, v skladu z Zakonom o poštnih storitvah, nalogo nacionalnega operaterja univerzalnih poštnih storitev, kar je osnovna dejavnost podjetja, ki ni tržna. Zakon o poštnih storitvah določa, da je Republiki Sloveniji v javnem interesu, da na celotnem ozemlju, pod enakimi pogoji, redno in nemoteno izvaja univerzalno poštno storitev (kar pomeni zagotavljanje poštnega omrežja, sprejema, prenosa in dostave), ki se lahko prekine le v primeru višje sile ali nevarnosti. Gre za vitalni interes države ohraniti mrežo prenosa komunikacij. V kolikor Pošta Slovenije ne bo več na seznamu strateških naložb, bo to podlaga za privatizacijo dobičkonosnih delov podjetja (npr. paketne pošiljke, logistika …), medtem ko bo dejavnost UPS ostala breme države, kar bo državljane stalo veliko več. Pošta Slovenije, d.o.o. potrebuje sistemsko ureditev financiranja UPS, ne pa posege v njeno lastninsko strukturo oz. razprodajo podjetja. Pošta Slovenije mora tudi v prihodnje ohraniti status strateške naložbe, saj njen pomen v celoti sledi definiciji izvajanja storitev v javnem interesu.

Od članov Vlade pričakujemo, da se bodo kot člani skupščine SDH zavzeli za ohranitev Pošte Slovenije in njene celovitosti. Od SDH pričakujemo, da ne bo podprl nadaljevanja izvajanja Strategije Pošte, od poslovodstva pa, da od svojih načrtov nemudoma odstopi in se posveti organizaciji dela in upravljanju s Pošto v korist države, zaposlenih in uporabnikov poštnih storitev ter k spoštovanju socialnega dialoga.

Saška Kiara Kumer, univ. dipl. prav., generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, Majda Stubelj, predsednica Konference sindikatov v Pošti Slovenije