Čarobni svet svetil

Gotovo marsikdo že na prvi pogled prepozna svetilo Eclipse, pred dobrim desetletjem ustvarjeno ambientalno stensko luč slovenskega oblikovalca in multidisciplinarnega umetnika Tilna Sepiča, prefinjen minimalističen krog, ki oddaja mehko in toplo difuzno svetlobo, izredno priljubljen pa je tudi v tujini. Ali pa zdaj že ikonične češnje mednarodno priznane slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki je v uspešni karieri oblikovala že vrsto prepoznavnih svetil. Oblikovanje svetil je pri nas pestro in raznoliko področje z bogato zgodovino, ki pa se ga tudi nova generacija slovenskih oblikovalcev in oblikovalk loteva s silno različnimi pristopi.

Ko je denimo arhitekt in oblikovalec Matej Štefanac ustvarjal bralno in ambientalno namizno svetilko Pendulum, si je zamislil, da bo njena posebnost premični senčnik. Takšen, ki ga je mogoče zarotirati za 90 stopinj in s tem vso svetilno površino usmeriti v steno, da njena hrbtna stran, ki spominja na mehko okroglo blazino z gumbom v sredini, postane markanten dekorativni element, ali pa v prostor, na primer v bralca knjig. Okrog vertikalne osi je mogoče senčnik zarotirati celo za 360 stopinj, kar omogoča jeklena protiutež, ki ga v kateremkoli položaju ohranja v popolnem ravnovesju. Svetilka je navdušila in oblikovalcu med drugim prinesla nagrado za oblikovanje leta 2022 na Mesecu oblikovanja in prvo mesto v produktni kategoriji na hrvaškem festivalu oblikovanja Zagreb Design Week.

»Svetloba je sama po sebi izredno zanimiva, z njo lahko pričaraš morje raznoraznih efektov, s tem pa je področje svetil izredno široko, saj na ogromno različnih načinov lahko ustvariš luč za različne potrebe,« pravi Matej Štefanac, ki je v svetilko Pendulum vložil veliko dela in premisleka, še preden se je s predlogom prijavil na razpis Centra za kreativnost in ministrstva za kulturo za razvoj prototipa. Tam je bil uspešen, z zagonskimi sredstvi pa je lahko še naprej razvijal in testiral prototip, ki se je nazadnje udejanjil v elegantni in minimalistični, a praktični ter inovativni svetilki, pri kateri je ne glede na položaj senčnika LED svetlobni vir očem skrit, senčnik pa pomaga razpršiti svetlobo in zmanjša bleščanje. Vse to omogoča, da je izdelek mogoče uporabljati tako za bralno kot za ambientalno svetilko.

Pomemben vidik vsakega svetila je namreč, da je zanimivo in lahko za uporabo, zato je Pendulum tudi v celoti razstavljiv, kar zagotavlja preprostejše popravilo in menjavo posameznih komponent z uporabno enostavnega orodja. »Ogromno razmišljanja in preizkušanja sem posvečal temu, kako bi izdelal svetilo, ki bi bilo razstavljivo in hkrati estetsko – naloga, ki se je izkazala za veliko težjo, kot je bilo videti na začetku,« pravi Štefanac. »Kam skriti vijake, da opravljajo svojo funkcijo, a vseeno niso vidni na daleč ali moteči na pogled, kako zagotoviti karseda gladek način premikanja. Kakovost in uporabniška izkušnja sta gotovo moji glavni vodili.«

Pendulum pa ni prvo svetilo, pod katero se je podpisal Matej Štefanac. Oblikovalec, ki se je izobraževal na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter Politehnični univerzi v Milanu, povečini pa se preživlja z izdelavo 3D-vizualizacij interjerjev, že več kot desetletje oblikuje različne kose pohištva, pri čemer se zadnja leta vse bolj posveča prav oblikovanju svetil. K temu ga je pritegnil zlasti razvoj nove tehnologije. »Za razliko od klasičnega pohištva je to področje, kjer se je v zadnjih letih zaradi pojava LED žarnic zgodilo veliko inovacij in zato ponuja ogromno različnih možnosti z vidika uporabniške izkušnje,« pravi Matej Štefanac. »Ko imaš neko že uveljavljeno tehnologijo, se produkti začnejo ponavljati, tu pa gre za relativno mlado področje, ki še vedno ni popolnoma raziskano, tako da novi izdelki iz leta v leto kažejo nove možnosti svetlobe. S tem imaš tudi večje možnosti, da znotraj področja ustvariš nekaj novega, kar pripomore k tvoji vidnosti in posledično lažji navezavi stikov s podjetji. Ta spoj tehnologije z oblikovanjem pa je izredno privlačen tudi s kreativnega vidika.«

Pri oblikovanju svetil je pretežno samouk, ki se je »učil predvsem od drugih izdelkov, skušal opazovati, razmišljal, zakaj je nekdo naredil neko stvar«. Prvi izdelek, namizno svetilko PLUSminus z edinstvenim mehanizmom, kjer se svetilo lahko premika v horizontalni in vertikalni smeri ter vrti okrog dveh osi, je leta 2018 predstavil na Milanskem tednu oblikovanja. Temu je sledil akustični lestenec Gravità iz recikliranega PET filca, kjer je želel združiti svetlobo in akustiko, pri tem pa ustvariti spreminjajočo se lebdečo skulpturo. Pri oblikovanju svetil ga namreč privlači gibanje – premikanje, vrtenje ali drsenje kot elementi, ki ponudijo tisto nekaj več kot povprečna svetilka, neko zanimivo uporabniško izkušnjo.

»Vizualni del je seveda pomemben, a če upoštevaš zgolj ta vidik svetila, se hitro lahko izgubi v poplavi podobnih izdelkov,« pravi oblikovalec. »Mislim, da ravno simbioza obojega naredi največji vtis na človeka. Vizualno si navdušen le kratek čas, če pa uspeš v izdelek vključiti še neki drug vidik in je svetilo zanimivo tako na pogled kot za uporabo, se zgodi tista čarovnija, ki te preseneti.« Bistvo dobrega dizajna je zanj namreč ravno element presenečenja. »Ko vidiš objekt in točno veš, kako deluje, še preden ga testiraš, je po navadi dolgočasno. En aspekt tega izdelka te mora presenetiti – to je zame rdeča nit dobrega dizajna. Presenečenje pa lahko dosežeš na sto in en različen način, zato je področje svetil precej kreativno polje.«

Element presenečenja ponuja tudi Rocking Light, ambientalna svetilka slovenske znamke FOLDS, ki ob dotiku zaniha, hitro pa je postala eden prepoznavnih zaščitnih znakov te mlade, a vse bolj uveljavljene znamke. K temu gotovo pripomorejo preprost, a igriv dizajn, lahkotnost in trpežnost; izdelana je namreč iz aluminija – materiala, ki je v podjetju FOLDS priljubljen, saj je lahek in prijazen za obdelavo ter priročen za manjše izdelke, kot so svetila in svečniki.

Zgodba blagovne znamke FOLDS se je začela, ko sta bila Anja Mencinger in Nikolaj Salaj še študenta arhitekture v Ljubljani. Med študijem sta dobila priložnost za sodelovanje s kovinarsko delavnico ter spoznavanje s postopki laserskega razreza in krivljenja kovin. Proces obdelovanja kovine ju je navdušil in odločila sta se za lasten izdelek, v katerem bi se manifestirala njuna vizija – ustvarjen iz enega kosa, z minimalno uporabo materiala in minimalnim številom procesov. Z rezanjem in pregibanjem konstrukcijskega železa je tako nastal njun prvi izdelek – stol, danes poimenovan Chair57, ki je zadovoljil njune želje po minimalističnem, a igrivem in dinamičnem oblikovanju.

Kovina pa jima je ponudila še druge možnosti, na katere prej sploh nista pomislila. »Ima neko prožnost, ki je denimo les nima, lahko je precej tanka, a hkrati omogoča precejšnjo nosilnost,« pravi Anja Mencinger. Ko sta spoznala, da lahko z istim postopkom in ustvarjalnim procesom izdelata različne predmete, sta se odločila, da bosta ustanovila znamko in jo poimenovala FOLDS (pregibi). Tako sta začela razmišljati, kaj bi še lahko ustvarila, iz premišljevanja in prevpraševanja oblik pa sta prišla do ideje za svetilo iz prepognjene elipse – dinamične oblike, ki vabi k igri. Pri tem prizna, da je bila izdelava svetlobnega telesa precej velik izziv, saj gre za specifično tehnološko znanje, ki ga kot mlada arhitekta nista imela, a sta se veliko naučila skozi preizkušanje in testiranje.

Svet svetil ju je pritegnil z ustvarjalno svobodo in različnimi možnostmi, ki jih dopušča. »Pri objektu, kot je denimo stol, si omejen z določenimi parametri, na primer velikostjo oziroma višino in funkcionalnostjo, medtem ko sam plašč pri svetilih omogoča precej svobode pri oblikovanju. Funkcionalno je samo svetilno telo, plašč pa le do neke mere, zato se lahko precej igraš z oblikovanjem,« pravi Anja Mencinger, ki v zadnjih letih opaža vse večjo priljubljenost ambientalnih svetil – svetil, ki praviloma oddajajo nežno, umirjeno, pridušeno svetlobo in so bolj kot intenzivni osvetlitvi prostora namenjena ustvarjanju razpoloženja. »Zdi se mi, da je z mlajšo generacijo oblikovalcev in potrošnikov v ospredje malo bolj prišla ambientalna svetloba, z njo pa tudi bolj zanimiva in edinstvena svetila,« pravi.

Trenutno se z blagovno znamko FOLDS osredotočata na manjše izdelke; področje svetil jima je še vedno nekoliko nepoznano, kar zahteva več časa in preizkušanja ter posledično več finančnih sredstev. Ob rednih službah namreč mlada arhitekta, ki se navdušujeta nad oblikovanjem in umetnostjo, načrte za znamko FOLDS kujeta v popoldanskem času, praktično ves zaslužek pa vlagata v izpopolnjevanje izdelkov in v razvoj novih.

Intermedijski umetnik in oblikovalec Dan Adlešič pa se najbolj navdušuje ravno nad tehnološkim in praktičnim delom izdelave svetil, preučevanjem in preizkušanjem možnosti svetlobnega telesa. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je študiral unikatno oblikovanje, kjer se je seznanil s steklom in keramiko, zanj pa je bil prelomen študij v tujini. Na Erasmusovi izmenjavi na Švedskem se je navdušeno seznanjal z elektriko in novimi mediji, podiplomski študij v nizozemskem Eindhovnu pa mu je približal bolj oseben, človeški pristop k oblikovanju.

Njegova prva svetila so bile nekakšne igrive svetlobne skulpture, denimo Light Keyboard, kombinacija zaslona, igrače in svetila, kjer vsak izmed 144 gumbov nadzoruje eno izmed 144 LED luči, razstavljena pa je bila leta 2016 na milanskem tednu oblikovanja. »Zanima me veliko stvari in rad povezujem različna področja,« pravi oblikovalec, ki se je preizkusil že v oblikovanju pohištva, interjerjev, v novomedijskih instalacijah in likovni umetnosti, vse te stroge zamejitve in klasifikacije pa se mu zdijo že nekoliko preživete.

Njegovo ustvarjalno prakso opredeljuje prepletanje vloge oblikovalca in izvajalca oziroma izdelovalca. »Pri meni sploh ni druge poti,« pravi. »Ravno med izdelavo in eksperimentiranjem, v procesu fizičnega dela pridem do ogromno spoznanj. Če nekaj zgolj oblikuješ na računalniku, je proces precej neoseben, nimaš stika z materijo in ne vidiš potencialov materiala. Tak ustvarjalni proces je meni popolnoma tuj. Zame je bistvo eksperimentiranje, raziskovanje, testiranje, igranje z materialom, poglabljanje v proces izdelave in odkrivanje novih tehnik.«

Do razmišljanja o svetilih ga je – podobno kot Mateja Štefanca – privedel tudi preskok s klasičnih žarnic na LED, ki smo mu bili priča v zadnjih desetletjih. »Sprva so bili LED svetlobni viri in svetila izredno neprijetni, luči so bile hladne in industrijske, daleč od topline starih žarnic. Postopno smo sicer dobili toplejše ‘ledice’ in vedno bolj kakovostno svetlobo, v meni pa je ostala neka frustracija zaradi vse te umetne, neosebne in sterilne svetlobe, ki pogosto še vedno naseljuje interjerje. O tem je treba razmisliti, saj so luči med najpomembnejšimi elementi v prostoru: vplivajo na videz interjerja, na ambient, navsezadnje pa tudi na udobje in počutje človeka v prostoru.« Z LED diodami in razvojem nove tehnologije je tudi spoznal, da se področje svetil vse bolj odpira in ponuja vedno več priložnosti za raziskovanje neskončnih možnosti osvetljave.

Za nove prostore priljubljenega ljubljanskega bara TOZD, ki se je lani preselil na Cankarjevo cesto, je denimo v sodelovanju z oblikovalskim duom Soft Baroque oblikoval luči; želel je »poudariti neko toplino, osebnost, ekspresijo«. Za ljubljansko restavracijo TaBar, ki se je nedavno z Ribjega trga preselila v Center Rog, pa ta hip oblikuje svetila z »ekspresivno slikarsko svetlobo, pravzaprav gre za slike, podobe iz LED luči«. Pomembno mu je, da imajo izdelki osebno noto, prijetno toplino, nekakšen človeški dotik, saj »ni vedno vse zgolj matematika, črte in linije, pač pa gre lahko za veliko bolj kiparske ali slikarske stvaritve«.

Njegovi izdelki so unikatni in tako se jih tudi loteva. »Ni nekega univerzalnega postopka ali ustvarjalnega procesa,« pravi. »Ko naredim določeno luč, dobim ideje za naprej. Nekaj odkrijem, se navdušim nad novim efektom, domislim nečesa novega. Gre za povsem eksperimentalne in raziskovalne procese, ki me vsakič znova presenetijo.«

V Sloveniji deluje še precej mladih ustvarjalcev, ki jih vznemirja oblikovanje svetil. Njihovi pristopi in slogi so različni, vsi pa se strinjajo, da je eden najpomembnejših prostorov interjerja – svetloba.