Skupni prostor

Na obalnem pasu, ki poteka med Izolo in Koprom, vse od zaprtja ceste leta 2017 ni bilo večjih sprememb, zdaj pa sta na natečaju občini izbrali rešitev za ureditev tega dela slovenske obale, ki je z umikom regionalne ceste osvobojen prometa. Prvonagrajena rešitev, ki naj bi jo zdaj prelili v realnost, se posveča ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja, na katerem skuša čim bolj omejiti komercialne dejavnosti.

Mestna občina Koper in občina Izola sta se odločili, da bosta skupaj uredili obalni pas med mestoma; tam je nekoč potekala obmorska cesta, ki pa je že od leta 2017 zaprta za avtomobilski promet. Prebivalci Kopra in Izole danes nekdanjo cesto uporabljajo kot površino za rekreacijo, sprehode in druženje. Že leta 2018 je društvo Pina, nevladna organizacija na obali, ki med drugim skrbi za vključevanje državljanov v odločevalske procese, izvedlo projekt Narišimo obalo: poskušali so izvedeti, kakšen obalni pas si želijo prebivalci tega območja. Ugotovili so, da je obalna cesta »z vidika vsebine, ki jo zapolnjuje, dojeta kot prostor sprostitve, rekreacije in športa«; največkrat so navedli kolesarjenje, plavanje, hojo ter vožnjo s skirojem in rolanje. Najmanj priljubljeni elementi so bili tisti, ki ovirajo rekreacijsko in javno funkcijo prostora. »Največkrat se kot nepriljubljen element pojavljajo pozidave in hoteli. Sledijo jim motorizirana vozila na kopnem in v morju.«

Po sedmih letih so se končno začeli procesi urejanja obalnega pasu, s čimer naj bi nekdanjo regionalno prometnico zamenjalo nekaj drugega. Koprska in izolska občina sta objavili natečaj, za zmagovalno pa je bila izbrana rešitev krajinsko-arhitekturnega studia Landstudio 015, ki sta ga leta 2019 ustanovili krajinski arhitektki Jana Kozamernik in Ana Tepina. Studio se je že podpisal pod prenovo parka ob gradu Dornava, ureditev okolice novega ljubljanskega zapora v Dobrunjah in pod prvonagrajeno natečajno rešitev za načrtovani Vodni center v Brežicah. Izbrana rešitev Landstudia 015 se večinoma sklada z željami, ki so jih pred šestimi leti izrazili lokalni prebivalci, saj daje prednost ohranitvi okolja z minimalnimi komercialnimi posegi ter poudarkom na zelenih površinah.

»Na potezi obmorske promenade se ohranja tehnična dediščina – Parenzana – kot osrednja pešpot, vzdolž katere poteka tudi širša trasa rekreacijske poti (kolesarska in tekaška, ki služi tudi kot intervencijska in servisna pot) in na katero se vežejo ureditve na morski strani (dostopi do vode ipd.). Ohrani in dopolni se drevored pinij po vsej potezi. Večinoma drevored poteka po notranji strani promenade. Rekreacijska poteza se nadaljuje zunaj natečajnega območja, tako proti Kopru (preko Žusterne in mimo obstoječega parkirišča ob novih koprskih plažah), pa tudi mimo Jadranke proti Izoli,« so zapisali v opisu predloga studia za prenovo priobalnega pasu.

Zasnova ima torej štiri pasove, ki tečejo vzporedno drug z drugim. Ob morju je tako imenovana Parenzana, sprehajalna pot, ki je v uporabi že zdaj; v preteklosti, med letoma 1902 in 1935, je tu tekla ozkotirna železnica med Trstom in Porečem. Vzdolž nje bi tekla še širša, rekreacijsko-intervencijska pot, po kateri bi se vozili hitrejši uporabniki, torej tisti na kolesih, rolerjih, tekači ipd., pot pa bi bila uporabna tudi za morebitne nujne intervencije ter servisna vozila. Med tema pasovoma bi potekal zeleni pas, ki bi bil zasajen z dodatno linijo dreves, pinij, z nizkimi grmovnicami in trajnicami, na nekaterih mestih pa bi bili vanj umeščeni urbani elementi, kot so klopi, koši za smeti in podobno. »Zeleni/programski pas hkrati ločuje uporabnike (sprehajalce in kopalce od hitrejših udeležencev – kolesarjev, tekačev, rolerjev itd.), na programskih točkah in v vmesnih delih, kjer so umeščene klopi ali drugi elementi, pa je omogočeno prečno prehajanje,« so avtorji še zapisali o zelenih pasovih. Na notranji strani, ob rekreacijsko-intervencijski poti, bi stal drevored pinij. Na nekaterih delih pinije že rastejo.

Načrtovana sta tudi dva gostinska lokala, eden na izolski, drugi na koprski strani. Pri Izoli bi bil lokal umeščen na območju avtokampa Jadranka. Izolska občina predvideva umik avtokampa, kar je potrdil tudi njihov župan Milan Bogatič, ki si vzporedno s tem projektom obeta še ureditev območja okoli obalnega pasu. V bližini Kopra pa bo lokal postavljen pri Grapi, in sicer na vrhu hriba, ki gleda na obalo. Gradili bi pritlične paviljonske objekte, »ki se z betonsko ploščadjo vpnejo v okoliški prostor. Struktura kovinskih okvirjev se preplete s strukturo debel dreves in vzpostavi dialog med notranjim in zunanjim prostorom. Betonski zidovi po svoji barvi in vidnem plastenju materiala spominjajo na sedimentne kamnine klifov obale. Ustvari se prepoznaven in hkrati oblikovno enostaven, zadržan objekt.« Stene bi bile steklene in zložljive, kar pomeni, da bi jih v poletnih mesecih lahko umaknili. Streha bi bila oblikovana kot kovinska pergola z vrtljivimi lamelami, da bi se lahko glede na vreme in temperaturo odpirala in zapirala. Zasnova samih objektov je modularna, prostori bi se torej lahko povečali ali zmanjšali glede na željo uporabnika.

Med dvema lokaloma, ki bi se nahajala na začetku in koncu obalnega pasu, bi bilo posegov v okolje zelo malo. Postavljene bi bilo le nekaj kopališke infrastrukture, kot so lesene platforme, pomoli, poleg tega pa še nekaj predstavitev naravnih in kulturnih vsebin, na primer ostanki ladje Rex, ki je bila potopljena v Koprskem zalivu med drugo svetovno vojno. Ostanki razbitine zdaj ležijo na morski globini 13 metrov.

Komisiji, ki je izbrala najboljšo rešitev, je predsedovala Darja Matjašec, krajinska arhitektka in predavateljica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rešitev Landstudia so izbrali, ker »prvonagrajeni avtorji dobro razumejo problematiko in nanjo ustrezno odgovarjajo, od konceptualne ravni do detajlnih ureditev, ter imajo ustrezen odnos do kulturne dediščine in varstva narave ter tudi njune prezentacije. Z oblikovno izčiščenimi potezami nepretenciozno in nevsiljivo veliko dosežejo.«

Varstvo naravne dediščine

Na splošno sta obe občini predvsem želeli, da se na priobalnem pasu čim manj posega v naravo. Tiskovni predstavnik koprske občine Mitja Volčanšek je poudaril, da »od izdelovalca projektne dokumentacije pričakujemo, da načrt aktivno varuje naravo, zlasti klif in rastišča pozejdonke, ter ohranja, prezentira in razvija kulturno dediščino, predvsem progo nekdanje ozkotirne železnice Parenzane in območja arheološke dediščine. Zavedamo se, da je ohranjanje narave ključnega pomena. Naš cilj je ustvariti trajnostno okolje, ki bi s čim manj posegi v naravo povezalo Koper z Izolo.«

Ana Tepina, ena izmed avtoric rešitve in soustanoviteljica Landstudia 015, potrjuje, da so bile zahteve glede ohranjanja naravne in kulturne dediščine že v natečaju. »Mi smo se s temi zahtevami strinjali, bile so nam blizu,« bili pa so še bolj ambiciozni kot koprska občina. »Morali smo se držati tudi lokacijskega načrta Mestne občine Koper in akcijskega načrta mesta Izola, kjer so že bili predvideni pomoli po vsej obali. Mi si tega v osrednjem območju pod klifom nismo predstavljali in smo se zavestno odločili, da teh pomolov tam ne predvidimo, razen pri Rexu, kjer je bil privez predviden s strani Strategije pomorskega prometa. Tega smo obdržali, ostale pa smo ukinili, namesto njih smo predvideli manjše dostope do morja.«

Zakaj pa so se odločili, da med kolesarsko in sprehajalno stezo umestijo mediteransko rastje? »Odločitev je bila večplastna. Vedeli smo, da so se na tem območju izvajale delavnice, na katerih je bilo izrecno zaželeno, da je ob obali čim manj betona, da je čim več zasajenega. Tako da smo na eni strani hoteli ljudem dati, kar si želijo, je pa to bila tudi oblikovalska odločitev. S tem zelenim pasom smo ločili hitrejše uporabnike od počasnejših, kar nam pomaga pri zaščiti uporabnikov, potem pa smo sledili smernicam trajnostnega razvoja, torej da je čim manj tlakovanih površin, kar vpliva na mikroklimo, drevesa zagotavljajo naravno senco, voda pa se lahko odvodnjava v zeleni pas,« pravi Tepina.

Pomen zelenih površin v mestih poudarja tudi Darja Matjašec. »Razviti svet že dolgo prepoznava pomen zelenih površin v urbanem okolju. Zavedamo se vpliva na kvaliteto življenja in zdravje ljudi. Ustrezno načrtovane zelene površine blažijo učinke onesnaženja zraka in tal ter negativne vplive podnebnih sprememb v mestnem okolju. Povečevanje količine zelenih površin in deleža pokritosti urbanih površin z drevesnimi krošnjami je prvi korak k temu, da bodo naša mesta bolj zdravo bivalno okolje. Dostop do zelenih površin ugodno vpliva tudi na raven stresa in zbranost pri delu. Ekonomska vrednost zelenih površin praviloma presega stroške njihovega urejanja (izvedbe, upravljanja in vzdrževanja), zato je vlaganje v zelene površine upravičeno. Pomembno je tudi, da bo ta del obale, še posebej osrednji, neposredno pod klifom, ki ima status varstva narave, čim bolj zelen. S tem se bo krepila tudi identiteta obalne promenade.«

Pomen nekomercialnih prostorov

Na koprski občini so odločni glede tega, da »hotelskih objektov na območju ne bo«; poudarjajo, da si želijo predvsem »ureditev obalne promenade v različnih sekvencah, urediti želimo posamezne programske točke ob promenadi in površine za rekreacijo ter kopanje«. Obalni pasovi so lahko sicer izjemno donosni za različne dejavnosti, kot sta hotelirstvo in gostinstvo, a tako koprska kot izolska občina sta se odločili, da bo komercialne dejavnosti čim manj, le en lokal v vsaki občini.

Ana Tepina prav tako ne podpira gradnje komercialnih objektov, sploh v srednjem delu obalnega pasu, pod klifom. »Mi zagovarjamo, da osrednji prostor tega ne prenese. Ne zdi se nam primerno pozidavati klif. Mi imamo res majhen košček obale, ni veliko kilometrov, komercialne objekte imamo že v Portorožu in drugje. Zdi se nam bolj vredno ohranjati obalo, ki je tako ali tako že v celoti pozidana. Več je ohranimo, bolje je.«

Darja Matjašec poudarja še pomen dostopnosti in demokratičnosti javnih prostorov, takšnih, kjer ni pritiska za trošenje denarja. Opozarja tudi, da se bodo upravljavci morali še posebej potruditi, da ta prostor ne bo podlegel pritiskom kapitala, kot se je zgodilo v glavnem mestu, Ljubljani. »Na tem področju je na primer Ljubljana pogorela, saj se odprt javni prostor uporablja kot generator prihodkov, medtem ko se prebivalce, ki ta prostor uporabljajo, obravnava kot potrošnike. Velika nevarnost je, da se bo to zgodilo tudi na obalni promenadi. Vse večja komercializacija javnih prostorov omejuje svobodno rabo in se umešča v narativno in ideološko prevlado, kjer privatiziran individualizem izpodriva javno dobro. Posledično to predstavlja tudi izgubo identitete, ki bo z izvedbo zmagovalne rešitve in ogromnimi javnimi sredstvi izničila potenciale, ki smo jih iskali z izvedenim natečajem.«

Razlog za to vidi predvsem v dejstvu, da so občine pogosto finančno podhranjene, zato iščejo vse mogoče vire prihodkov, tudi če te odločitve ne koristijo lokalnemu prebivalstvu. »Ta nevarnost preti tudi obalni promenadi, zato je pomembno na to opozarjati že v zgodnji fazi načrtovanja prenove.«

Naslednji korak v projektu prenove obalnega pasu so pogajanja med zmagovalnim natečajnikom in obema občinama. Koprska občina je v procesu malo dlje kot izolska, saj imajo že sprejet občinski prostorski načrt za območje. Je pa projekt zasnovan tako, da ga občini lahko prelivata v realnost neodvisno ena od druge. Seveda pa morata najprej pridobiti gradbeno dovoljenje. Dela bi se tako lahko začela z letom 2027. Predvidena cena projekta je 17 milijonov evrov, od tega jih bo šest prispevala Izola, enajst pa Koper. Oba župana, koprski Aleš Bržan in izolski Milan Bogatič, upata na evropska in državna sredstva, saj je urejanje morja oziroma obale v pristojnosti države.