Kar 78,2 odstotka Slovencev podpira idejo, da bi se morala vojna v Ukrajini končati takoj

Utrujeni od vojne

Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.

Seveda ima prav, a vprašanje je, kaj pomeni izgubiti vojno. Ali izguba vojne pomeni popolno prevlado Rusije v štirih ukrajinskih regijah, ki si jih je, četudi jih vojaško še vedno ne nadzira, priključila po »referendumih«? Ali izguba vojne pomeni ukrajinsko odpoved Krimu? Ali pomeni dogovor o premirju?

Slovenija v konfliktu med Ukrajino in Rusijo, med Zahodom in Putinom, igra nepomembno vlogo. Na bojišče smo poslali nekaj tankov, skupaj s Češko iščemo strelivo, v okviru Nata urimo ukrajinske vojake, a slovenski prispevek je predvsem moralen. Večina etablirane slovenske politike – izjema je samo Levica, pa še ta protestira le na verbalni ravni – se strinja z idejo, da Slovenija tudi vojaško podpira Ukrajino.

Tako politika, javnost pa razmišlja drugače. Aprila je Ninamedia na vzorcu 1000 respondentov izvedla javnomnenjsko raziskavo, kjer so sodelujoče vprašali: »Kakšno rešitev za vojno v Ukrajini podpirate?« Večina vprašanih, 78,2 odstotka, je odgovorila, da podpira »takojšnje premirje in pogajanja o razrešitvi konflikta«. Ali drugače: le 13,1 odstotka vprašanih podpira tezo, da je potrebno »dodatno oboroževanje in pomoč Ukrajini do končne zmage«. Dodatno oboroževanje najbolj podpira del volivcev stranke SDS, medtem ko volivci vseh koalicijskih strank, pa tudi NSi, skoraj soglasno podpirajo idejo o pogajanjih in premirju.

Slovenija pri tem vprašanju ni osamljena. Raziskave kažejo, da se tudi v drugih evropskih državah krepi prepričanje, da je treba vojno čim prej končati. Ljudje sicer podpirajo Ukrajino, a glede na podatke, ki jih je pred dnevi predstavila ECFR, mednarodno raziskovalno-svetovalna skupina, je le še desetina Evropejcev prepričanih, da lahko Ukrajina premaga Rusijo, ena petina pa je tistih, ki so prepričani, da bo zmagala Rusija. Večina vprašanih torej misli, da se bo vojna končala s pogajanji. Več ljudi (41 odstotkov vs. 31 odstotkov) je tudi prepričanih, da bi morale države EU Ukrajino »spodbujati k pogajanjem z Rusijo«, manj pa jih podpira idejo, da naj Ukrajina ponovno zasede okupirana ozemlja.

Je Putin že zmagal? Je prepričal srca Evropejcev? Seveda ni. Vojna je nekaj slabega, nacionalizmi in kolonialni apetiti, ki nastajajo v bolnih glavah političnih elit, tudi. Putin, mesijanski tiran, ne bi smel zmagati. To ne bi pomenilo le poraza napadene Ukrajine, pač pa tudi poraz demokracije. A vprašanje je, ali je možna le zmaga z orožjem. Pot do pravičnega miru je lahko drugačna.