»Nesreča v Černobilu je pokazala, kako hitro se lahko pojavijo smrtonosne grožnje«

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob današnji 38. obletnici jedrske nesreče v Černobilu posvaril pred morebitno katastrofo v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo je kmalu po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 zasedla Rusija

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob današnji 38. obletnici jedrske nesreče v Černobilu posvaril pred morebitno katastrofo v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo je kmalu po začetku invazije na Ukrajino leta 2022 zasedla Rusija. Elektrarna je bila večkrat tarča obstreljevanja, za ogrožanje varnosti pa se medsebojno obtožujeta obe strani.

"Ruski teroristi že 785 dni zasedajo jedrsko elektrarno v Zaporožju. Ves svet mora pritisniti na Rusijo, da zagotovi osvoboditev elektrarne, njeno vrnitev pod ukrajinski nadzor in zaščito vseh ukrajinskih jedrskih objektov pred ruskimi napadi," je v objavi na družbenih omrežjih danes zapisal Zelenski.

Ruske sile so jedrsko elektrarno Zaporožje zasedle kmalu po začetku invazije na Ukrajino februarja 2022. Njena neposredna okolica je bila večkrat tarča obstreljevanja, za ogrožanje varnosti na območju največje jedrske elektrarne v Evropi pa sta ukrajinska in ruska stran večkrat okrivili druga drugo.

"Ruski teroristi že 785 dni zasedajo jedrsko elektrarno v Zaporožju. Ves svet mora pritisniti na Rusijo, da zagotovi osvoboditev elektrarne, njeno vrnitev pod ukrajinski nadzor in zaščito vseh ukrajinskih jedrskih objektov pred ruskimi napadi."

Volodimir Zelenski,
ukrajinski predsednik

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ki je v jedrsko elektrarno v Zaporožju poslala svoje inšpektorje, je od ruske zasedbe elektrarne prav tako večkrat izrazila zaskrbljenost glede varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nesreča v Černobilu je pokazala, kako hitro se lahko pojavijo smrtonosne grožnje," je še zapisal Zelenski. Svoje svarilo je namreč objavil ob današnji obletnici nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu, ki se je zgodila 26. aprila leta 1986.

Na ta dan ob 1.23 zjutraj sta med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktiven oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Poleg Ukrajine so radioaktivni delci močno prizadeli tudi Rusijo in Belorusijo.

Sovjetske oblasti so nesrečo več dni prikrivale mednarodni javnosti in ta je zanjo izvedela šele, ko so povečano radioaktivno sevanje zaznali na Švedskem.

Katastrofa v Černobilu velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva, vendar točno število žrtev ostaja neznanka. Po uradnih podatkih iz tistega časa je nesreča neposredno povzročila smrt 31 ljudi. Po nekaterih ocenah naj bi terjala do 100.000 življenj, saj je na tisoče ljudi kasneje umrlo zaradi posledic sevanja.