EU / Nova javnofinančna pravila dokončno sprejeta

Nova pravila so jasnejša in prožnejša, pa tudi bolj prilagojena posameznim članicam od trenutnih

Potem ko so nova javnofinančna pravila EU pretekli teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili evropski poslanci, so to danes storile še države članice, s čimer je nova zakonodaja na področju ekonomskega upravljanja v EU dokončno sprejeta. Nova pravila so jasnejša in prožnejša, pa tudi bolj prilagojena posameznim članicam od trenutnih.

Cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU, o katerem sta se Evropski parlament in Svet EU dogovorila februarja, je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba.

Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU.

V načrtih, ki jih bodo morale v Bruselj letos poslati do 20. septembra, bodo opredelile pot gibanja očiščenih odhodkov. To so javnofinančni odhodki brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, odhodkov za programe unije, ki so v celoti izravnani s prihodki iz evropskih skladov, nacionalnih odhodkov za sofinanciranje programov, ki jih financira EU, cikličnih elementov odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

Tiste države z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP bodo pred pripravo štiri- oziroma petletnega načrta - dolžina bo odvisna od nacionalnega zakonodajnega mandata - prejele smernice Evropske komisije, imenovane referenčna smer.

Ta bo morala zagotoviti, da bo po štirih letih prilagajanja dolg upadal oziroma da bo srednjeročno ostal na preudarni ravni.

Preventivni del novih fiskalnih pravil vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v višini 1,5 odstotka BDP pod tremi odstotki BDP javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga do največ sedem let, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam.

Svet EU je danes dokončno potrdil tudi korektivni del fiskalnih pravil, ki deloma prenavlja postopek presežnega primanjkljaja. Postopek, ki temelji na presežnem primanjkljaju, se ne spreminja. V postopku, ki temelji na javnem dolgu, pa bodo po novem upoštevali nov večletni okvir.

Ta postopek bo mogoče sprožiti na podlagi poročila, ki ga bo Evropska komisija pripravila, če je delež javnega dolga v BDP presegel referenčno vrednost, če primanjkljaj ni blizu ravnovesja - torej če javnofinančni primanjkljaj presega 0,5 odstotka BDP - in če odkloni od poti gibanja očiščenih odhodkov presegajo 0,3 odstotne točke BDP letno ali 0,6 odstotne točke BDP kumulativno.

Svet EU in komisija bosta pri odločanju o sprožitvi postopka ocenila vpliv vseh relevantnih dejavnikov na upoštevanje kriterijev glede dolga oz. javnofinančnega primanjkljaja. Med temi so znatni izzivi v zvezi z javnim dolgom, odkloni od poti gibanja očiščenih odhodkov, izvajanje reform in naložb, pa tudi poraba za obrambo.

Končno odločitev o sprožitvi postopka bo sprejel Svet EU, pri čemer bo članici podal tudi priporočila s konkretnimi ukrepi za zmanjšanje primanjkljaja, ki jih bo morala sprejeti najpozneje v šestim mesecih. Če tega ne bo storila, jo bo lahko doletela globa v višini do 0,05 odstotka zadnje ocene BDP predhodnega leta za šestmesečno obdobje. Plačala jo bo vsakih šest mesecev, dokler Svet ne bo ocenil, da je sprejela učinkovite ukrepe.

Zakonodaja o novem okviru ekonomskega upravljanja v EU, sestavljena iz treh zakonodajnih aktov, bo v torek objavljena v uradnem listu unije. Veljati bo začela še isti dan, uporabljala pa se bo od začetka prihodnjega leta.